10 Ozaveščanje in izobraževanje javnosti
Seznanjenost javnosti z vzroki in posledicami podnebnih sprememb ter mogočestmi za njihovo preprečevanje je v Sloveniji pomanjkljiva. Najbolj pomanjkljivo je vsekakor védenje o vplivu življenjskega sloga na povzročanje emisij TGP in o ravnanju posameznika, s čim vse lahko prispeva k zmanjšanju emisij TGP. Brez večje ozaveščenosti javnosti, za katero pa je predpogoj boljša seznanjenost s problemom, bo težje doseči pričakovane oziroma predlagane rezultate za zmanjšanje podnebnih sprememb in ni pričakovati potrebnih sprememb življenjskega sloga.
Kar najhitrejšo seznanjenost najširše javnosti o podnebnih spremembah je mogoče v največji meri doseči s povečanim obsegom informacij v medijih. Vse očitnejše podnebne spremembe, ki se kažejo na ozemlju Slovenije in tudi širše, zagotovo lahko vzbudijo večje zanimanje najširše javnosti, posledično pa tudi usmerjajo k razmišljanju o drugačnemu ravnanju.
Sistemskega pristopa vlade in pristojnih ministrstev k ozaveščanju javnosti o problemih povezanih z emisijami toplogrenih plinov v Sloveniji nimamo. Splošna kampanja vlade, ki bi celovito predstavila problematiko, stanje v Sloveniji in prispevek Slovenije za zmanjšanje emisij TGP, je zelo potrebna. Doslej se je s to tematiko še največ ukvarjalo okoljsko ministrstvo, predvsem na energetskem področju, manj pa prometno ministrstvo (MP), ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), finančno ministrstvo (MF) in ministrstvo za gospodarstvo (MG), ki so ključni akterji pri izvajanju Kjotskega protokola.
Podnebne spremembe zadevajo vse. Zato je pomembno, da se ljudje, tako odločevalci kot tudi drugi, seznanijo s problematiko spreminjanja podnebja in z dodatnimi ukrepi, ki bodo potrebni za preprečevanje oziroma ublažitev teh sprememb. Zato bo nujno izvajanje celostnih in kontinuiranih promocijskih in izobraževalnih dejavnosti, ki bodo usmerjene na posamezne ciljne javnosti. Predvsem pa mora vlada sama odigrati ključno vlogo pri dajanju zgleda javnosti in na tak način sporočati, da pri izvajanju zavez Kjotskega protokola misli resno. Ukrepi znotraj državnih institucij bi lahko bili hkrati energetsko in okoljsko učinkoviti (npr. nakup službenih vozil, ki imajo majhno porabo goriva za zmanjševanje eimisij toplogrednih plinov v državni upravi, uvajanje standardov ISO 14000 in EMAS, pregledi energijske učinkovitosti itd.) in so najboljša promocija v javnosti. Pomembno vlogo informiranja javnosti ima tudi Državni zbor, predvsem poslanci, vključeni v skupino Globe Slovenija.
10.1 Izhodišča
10.1.1 Mediji
Za odnose z mediji je treba pripraviti načrt promocijske strategije, ki bi med drugim vseboval naslednje elemente:
-
program za izobraževanje novinarjev o okoljskih vprašanjih nasploh, zlasti pa še o podnebnih spremembah,
-
pripravo daljših oddaj/vsebin na vseh treh osrednjih medijih (TV, nacionalni Radio, časnik Delo),
-
pripravo stalnih oddaj in vsebin v lokalnih medijih, ki bi morale biti lokalno obarvane.
10.1.2 Šole (osnovne in srednje)
Za osnovne in srednje šole naj MOP in MŠZŠ skupaj:
-
pregledata obstoječe učno gradivo
-
ponudita učno gradivo za različne stopnje o podnebnih spremembah in toplogrednih plinih, ki bi ga učitelji lahko uporabili pri svojem učnem načrtu (podobno kot za vode),
-
v srednjeročnem obdobju horizontalno vključita v predmetnik okoljske vsebine,
-
pilotno na nacionalnem nivoju take vsebine začneta izvajati v slovenskih ekošolah,
-
sodelujeta z Zavodom za šolstvo, ki pripravlja dopolnilno izobraževanje za učitelje,
-
pripravita izobraževalne publikacije s področja okolja.
Okoljska vzgoja na višjih stopnjah bi morala postati obvezni, ne pa dopolnilni ali izbirni učni predmet. Osnovo okoljskih vsebin je treba uvesti kot obvezen predmet tudi na univerzi.
10.1.3 Gradbeni sektor
Gradbeni center Slovenije v Ljubljani naj v sodelovanju z AURE prevzame projekt izobraževanja, v katerega so vključeni vsi izvajalci, ki sodelujejo v procesu načrtovanja in izgradnje objektov (arhitekti, projektanti, gradbeniki in drugi). Vsebinsko bi tako izobraževanje obsegalo naslednje:
-
okolju prijazne gradnje (solarna arhitektura),
-
manjšo porabo energije (energetska izkaznica),
-
rabo okolju prijaznih materialov,
-
OVE,
-
pasivna izraba sončne energije ipd.
Izobraževanje za tovrstne strokovnjake pa bi moralo biti vključeno tudi na formalni ravni, na nivoju srednjih šol in univerze.
10.1.4 Sektor kmetijstva
Izobraževanje kmetov bo potekalo v sodelovanju z MKGP ter Kmetijsko gozdarsko zbornico, vključiti pa je treba tudi sindikate kmetov in predvsem združenja ekoloških kmetov. S pojasnjevalnimi gradivi je kmetom treba jasno pokazati, kako lahko prispevajo k zmanjševanju emisij TGP:
-
zZ uporabo biogoriv kot pogonom za kmetijsko mehanizacijo,
-
predvsem kako zmanjšajo emisije N2O in pa metana,
-
s postavljanjem anaerobnih digestorjev za celotno naselje z namenom pridobivanja bodisi elektrike ali tople vode za vaško skupnost,
-
z uporabljanjem obnovljivih virov energije (med drugim ponovni prehod na izrabo biomase),
-
s postavljanjem rastlinskih čistilnih naprav za celotno naselje ali pa individualno,
-
s spodbujanjem ekološkega kmetovanja,
-
s spodbujanjem živalim prijazno reje.
10.1.5 Sektor trgovine
Trgovinski sektor je treba dopolnilno izobraževati z naslednjimi nameni:
-
da trgovci zmanjšajo vpliv lastne dejavnosti na emisije TGP (nakup učinkovitejših naprav, boljša logistika, uporaba embalaže, zmanjševanje dolžine prepotovanih kilometrov, uporaba železnice, itd.),
-
da v svoje prodajne programe vključijo izdelke, ki so okoljsko sprejemljivejšii in učinkovitejšii,
-
da so poučeni o osnovnih vprašanjih podnebnih sprememb in vplivov na okolje,
-
da poznajo področja kot so ekološko označevanje, življenjski cikel izdelkov, ekološki izdelki, trajnostna proizvodnja, itd.
To nalogo bo moralo izvajati Ministrstvo za okolje, prostor in energijo v sodelovanju z relevantnimi sekcijami na GZS.
10.1.6 Prometni sektor
Emisije iz prometa prispevajo velik delež v celotni količini emisij TGP. Reševanje tega vprašanja je seveda zapleteno in draga ter zadeva obsežno in celovito prometno politiko. Uporabnikom prometa je treba:
-
predstaviti, kakšen je vpliv posameznika na emisije TGP, če uporablja različne načine prevoza, oziroma kolikšen vpliv ima uporaba vozil na emisije TGP,
-
ponuditi in zagotoviti različne mogočesti izbiranja alternativnih oblik prevoza (železnica, avtobusi, kolesa), kar lahko vodi k vsaj delnemu zmanjšanju uporabe osebnih vozil,
-
zagotoviti učinkovit mestni in primestni promet,
-
ozavestiti, kako posameznik lahko prispeva k zmanjševanju emisij brez večjih dodatnih naporov že samo z načinom upravljanja vozila (ustrezna hitrost, ugašanje avtomobilov, ko stojijo, redna kontrola pritiska v pnevmatikah, redno spremljanje porabe goriva ipd).
Prometno ministrstvo bi moralo vsekakor pripraviti ukrepe na področju trajnostne mobilnosti in sprejeti ustrezno nacionalno politiko. Dnevi brez avtomobila zagotovo sodijo k večji ozaveščenosti. Razmisliti bi kazalo o vključitvi okoljskih vsebin pri vozniških izpitih.
10.1.7 Nevladne organizacije (NVO)
V Sloveniji je bilo po podatkih Regionalnega Centra za okolje v srednji in vzhodni Evropi (REC) leta 2001 registriranih 105 okoljskih NVO, ki so imele skupno 25.549 članov in okoli 150.000 simpatizerjev. Nevladne organizacije imajo tako pomembno vlogo pri izobraževanju in ozaveščanju, saj lahko na cenovno učinkovit in izviren način dosežejo različne ciljne javnosti. NVO bi morale zato imeti na razpolago več finančnih sredstev, s katerimi bi izvajale promocijo ukrepov, ki jih predvideva ta načrt, in tistih, ki se šele snujejo. Okoljske NVO bi lahko imele ključno vlogo na naslednjih področjih:
-
populariziranje uporabe obnovljivih virov energije,
-
racionalna raba energije,
-
okolju prijaznejši prometni načini (uporaba koles namesto motornih vozil v mestih, preusmerjanje prometa s cest na železnice, uporaba mestnega/primestnega prevoza),
-
spodbujanje trajnejšega načina proizvodnje in potrošnje,
-
ekološko kmetovanje, itd.
10.1.8 Lokalne skupnosti
Lokalne skupnosti so tudi eden od akterjev pri izvajanju ukrepov zmanjševanja TGP. Vsaj dva vidika sta ključna. Eden je spodbujanje vzpostavljanja Lokalnih agend 21, drugo pa je dodatno izobraževanje za občinske in upravne uslužbence.
Izboljšati bo treba tudi seznanjenost strokovnjakov s področji, ki lahko v okviru svojega poklicnega delovanja pripomorejo k ustvarjanju pogojev za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov. V ta namen bo okoljsko ministrstvo v sodelovanju z drugimi ministrstvi poskrbelo za boljše informiranje in pripravilo več strokovnih delavnic namenjenih predstavitvi strateških dimenzij, novih poslovnih priložnosti in ukrepov dobim-dobiš (ukrepov, ki poleg zmanjševanja emisij toplogrednih plinov pripomorejo tudi k večji ekonomski učinkovitosti, zagotavljanju novih delovnih mest, tehnološkemu in regionalnemu razvoju, izboljšani kakovost življenja), ki jih prinaša aktivna politika zmanjševanja emisij toplogrednih plinov.
Med drugimi pomembnimi ciljnimi skupinami so poleg industrije še servisne dejavnosti, srednja in mala podjetja, javni sektor ter seveda gospodinjstva.
10.2. Že izdane publikacije in druge aktivnosti MOP
Prvo državno poročilo: Priprava tega poročila je potekala v okviru Ministrstva za okolje, prostor in energijo. Poročilo je bilo razdeljeno ministrstvom in članom parlamenta, lokalnim oblastem, industrijskim obratom, šolam, raziskovalnim inštitutom, NVO itd.
Zelo pomembna za ozaveščanje strokovne javnosti je bila vključitev mnogih raziskovalnih ustanov in Univerze v pripravo posameznih poglavij poročila. Tako so mnogi prvič prišli v stik s to tematiko ali pa so se z njo pri tem delu podrobneje seznanili, redki so se s tem ukvarjali že prej (npr. v zvezi z ranljivostjo zaradi spremembe podnebja in prilagajanjem tej spremembi).
Zgibanka: MOP je leta 2002 izdal zgibanko o podnebnih spremembah, namenjeno predvsem osnovnim in srednjim šolam. V njej je na kratko, poljudno opisana problematika spremembe podnebja z vzroki in posledicami, splošno in posebej osredotočeno na Slovenijo. Opisani so tudi ukrepi, predvsem tisti, ki jih lahko brez težav izvajamo v vsakodnevnem življenju doma, v šoli, na delovnem mestu, na poti v šolo oziroma službo ipd. Poudarjeno in utemeljeno je, da z vsemi takimi ukrepi nič ne zmanjšamo svojega življenjskega standarda, izboljšamo pa okolje in zmanjšamo izdatke zaradi racionalnejše rabe energije in materialnih dobrin.
Bilten: MOP redno izdaja bilten Okolje in prostor (O&P), namenjen seznanjanju javnosti z različnimi okoljskimi vsebinami. Pomemben del obsegajo prispevki o spremembi podnebja. Ministrstvo ga izdaja od leta 1994 in ga mesečno brezplačno razdeli na 1800 naslovov v Sloveniji in tujini; bilten zhaja tudi v angleškem jeziku.
Tako so v njem objavljene novice ob vsakem pomembnejšem dogodku s področja delovnih teles konvencije, IPCC ter ustreznih domačih dogodkih.
Slovenski komite za vprašanja spremembe podnebja: Z ustanovitvijo tega komiteja (1997), ki je vladno telo, predseduje pa mu minister za okolje, prostor in energijo, se je začelo povezovanje med ministrstvi zaradi usklajevanja nacionalnih strategij, predvsem energetske, prometne in kmetijske. Sodelovanje predstavnikov ministrstev in NVO prav tako prispeva k ozaveščanju predvsem v okviru teh ustanov.
Strategija zmanjševanja emisij toplogrednih plinov: Pripravljena je bila pod pokroviteljstvom MOP ob sodelovanju vseh ustreznih ministrstev in NVO. V njej je opredeljena množica ukrepov in usmeritev po področjih za vso državo, s pomočjo katerih naj bi Slovenija izpolnila svojo obveznost iz Kjotskega protokola. Priprava omenjene strategije in programa pomeni dodatno »sredstvo« za ozaveščanje vseh, ki so in bodo pri tem delu sodelovali, in tistih, ki bodo oba dokumenta uporabljali.
Register okoljske zakonodaja: Leta 1997 je MOP začel izdajati Register zakonodaje varstva okolja RS, ki ga vsako leto dopolnjuje. Zakonodaja je v posebni rubriki objavljena tudi na spletni strani.
Spletne strani: Poleg spletne strani ministrstva, ki je z vrsto podatki dostopno javnosti, obstaja na ARSO evropsko in slovensko omrežje EIONET, kjer so javnosti dostopne vse vsebine in podatki, o katerih smo doslej že poročali v EU in/ali Evropski agenciji za okolje. Sistem se nenehno izgrajuje in dopolnjuje. Podatki za vode (http://nfp-si.eionet.eu.int/ewnsi/index.htm) in zrak (http://eionet1.rzs-hm.si/eionet/okoljske_tematike/AIRNET/index_airnet_html) so prirejeni za uporabnika prijazen sistem in so opremljeni s kartami, tabelami, grafikoni ipd.
Sicer pa bi morali imeti na spletnih straneh vseh ključnih ministrstvih in vlade posebne strani z informacijami o podnebnih spremembah in TGP.
Knjige: V letu 1997 je izšla knjiga dr. Matjaža Ravnika z naslovom Topla greda – Podnebne spremembe, ki jih povzroča človek. V njej je avtor povzel celotno problematiko na dostopen, nestrokovnjaku razumljiv način. Knjiga vsebuje bogato slikovno gradivo, zaradi česar je zanimiva in privlačna za širok krog bralcev.
Prevodi zanimivih poljudno znanstvenih okoljskih knjig bi veljajo vpeljati kot stalnico MOP.
Evropski dan brez avtomobila/teden mobilnosti
Slovenija se je leta 2000 pridružila evropski akciji – dan brez avtomobila, ki poteka 22. septembra. V prvem letu je v akciji sodelovalo 11 slovenskih mest oziroma občin, leta 2001 že 18 in leta 2002 kar 23. Namen je ozavestiti prebivalce o problemih zaradi onesnaževanja zraka, hrupa, pomanjkanja parkirnih mest in nepravilnega parkiranja ter drugih posledic, ki jih povzroča preveliko število avtomobilov v mestih. Akcijo na nacionalni ravni koordinira Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, izvajajo pa jo občine. Ministrstvo je k aktivnemu obeleževanju tedna mobilnosti pritegnilo tudi državno upravo in državni zbor ter v sodelovanju z Evropsko komisijo in Evropsko koordinacijo te pobude junija 2002 izvedlo seminar za lokalne koordinatorje akcije.
Agencija za učinkovito rabo energije z naslednjimi publikacijami:
-
Učinkovito z energijo; Agencija RS za učinkovito rabo energije ga izdaja od leta 1996, 3 do 6 številk letno, trenutno ga razdeli brezplačno na 3500 naslovov,
-
Varčujmo za energijo (AURE, 1999),
-
priročnik Sodobni energetski sistemi za trgovine (AURE, 1996),
-
vodnik št. 1: Varčno z energijo pri rabi komprimiranega zraka (AURE, 1998),
-
vodnik št. 2: Varčno z energijo pri elektromotornih pogonih (AURE, 1998),
-
vodnik št. 3: Občinska energetska zasnova (AURE, 1999),
-
vodnik št. 4: Učinkovita raba energije v cestnem tovornem in avtobusnem prometu (AURE, 2001),
-
zgibanka o opuščanju osvinčenega bencina (MOP, 2001),
-
informativni listi Učinkovita raba energije (AURE, 1999-2000), zbirka 42 informativnih listov s petimi tematskimi sklopi:
-
sistemi za ogrevanje zgradb (17 informativnih listov),
-
toplotna zaščita zgradb (11 informativnih listov),
-
gospodinjski aparati (8 informativnih listov),
-
energija in okolje (2 informativna lista) in obnovljivi viri energije (4 informativni listi);
Tabela 22: Promocijske dejavnosti
Sektor
|
Ukrep
|
Instrument
|
Pristojnost
|
1. Splošno
|
|
|
|
|
Ozaveščanje – nacionalna kampanja
|
Publikacije o TGP, podnebnih spremembah in vplivih
|
Urad vlade za informiranje (UVI)
|
|
|
Mednarodna konferenca
|
GLOBE Slovenija, SVO
|
|
Subvencije
|
Razpisi
|
Vlada
|
|
Ozaveščanje
|
Spletne strani o TGP
|
MOP, UVI
|
|
|
Green Procurement
|
Vlada
|
|
|
Zaveza vlade o odkupu zelene elektrike – zgled
|
Vlada
|
|
Tisk knjig
|
Prevodi: Factor 4,
|
MOP
|
|
|
Planetary Medicine
|
|
|
|
|
| 2. Šolstvo |
|
|
|
|
Izobraževanje
|
Dodati v Curriculum
|
MŠZŠ, AURE
|
|
Izobraževanje
|
Dodatne šolske dejavnosti
|
AURE, NVO, MŠZŠ
|
|
|
|
|
3. Mediji
|
|
|
|
|
Ozaveščanje
|
Predavanja, ogledi za novinarje
|
AURE, MOP
|
|
|
Priprava tekstov, oddaj
|
MOP
|
|
|
|
| 4. Lokalne skupnosti |
|
|
|
|
Programi, projekti
|
Lokalna agenda 21
|
MOP
|
|
Projekti
|
Lokalni energetski koncepti
|
IJS
|
|
|
|
| 5. NVO |
|
|
|
|
Izobraževanje
|
Delavnice, seminarji
|
AURE, MOP
|
|
Ozaveščanje
|
Akcije
|
NVO
|
|
|
|
| | |
|
|
|
|
Izobraževanje
|
Izobraževanje trgovcev
|
GZS, MG, AURE
|
|
|
|
| 7. Gradbeništvo |
|
|
|
|
Izobraževanje
|
Predavanja strokovni javnosti (arhitekti, gradbeniki, projektanti)
|
AURE, GC
|
|
|
|
| 8. Energetika |
|
|
|
|
Promocijska kampanja
|
Informativni listi o učinkoviti rabi energije
|
AURE
|
|
Ozaveščanje
|
OVE
|
Vlada, AURE, MOP
|
|
|
100.000 sončnih streh
|
Vlada, AURE, MOP
|
|
|
100.000 energijsko učinkovitih kotlov
|
Vlada, AURE, MOP
|
|
|
DSM
|
IJS, AURE
|
|
|
|
|
|
|
|
| 9. Kmetijstvo |
|
|
|
|
Izobraževanje
|
Predavanja kmetom
|
Kmetijska zbornica, MKGP
|
|
|
Ekološko kmetovanje
|
MKGP
|
|
Promocijska kampanja
|
Najboljša kmetijska praksa
|
MKGP
|
|
|
|
| 10. Promet |
|
|
|
|
Ozaveščanje
|
Manjša raba avtov
|
MP
|
|
|
Dan brez avta
|
Vlada
|
|
|
Železniški promet
|
MP
|
|
|
Javni potniški promet
|
MP
|
|
|
Kolesarske steze
|
MP
|
|
|
Tovor na železnice
|
MP
|
|
Promocijska kampanje
|
Publikacije
|
MP
|
|
|
|
| 11. Zdravstvo |
|
|
|
|
|
Zdravstvena kartoteka Slovencev – vpliv TGP
|
MZ
|
|
|
|
|
12. Industrija
|
Promocija
|
Kogeneracije
|
MG, AURE
|
|
|
EMS, Ekodizajn, LCA, BAT, Labeling
|
|
|
|
R&D
|
|
|
|
Zeleno knjigovodstvo
|
|
|
|
|
|
13. Fiskalni ukrepi
|
Zakonske spremembe
|
Zelena davčna reforma
|
MF
|
|
|
Davčne olajšave
|
MF
|
|
|
|
|
Dostları ilə paylaş: |
