Problematika spreminjanja podnebja

7.22.4 UKREPI IN SMERNICE ZA ZMANJŠANJE EMISIJ TOPLOGREDNIH PLINOV TER UČINKI IZVAJANJA UKREPOV

Predvideni so naslednji ukrepi:

• 
  odplinjevanje in sežig, energijska izraba ali uporaba plina,
  
• 
  ločevanje posameznih frakcij odpadkov in njihova snovna izraba ali reciklaža (zmanjševanje količin odloženih odpadkov),
  
• 
  termična obdelava (sežig) odpadkov s:
  
• 
  postavitvijo enega objekta za termično obdelavo odpadkov
  
• 
  postavitvijo dveh objektov za termično obdelavo odpadkov
  

Sežig odpadkov ima predvsem dolgoročne posledice na zmanjševanje emisij metana pri odstranjevanju odpadkov. Podobno, vendar nekoliko v manjši meri, velja za druge ukrepe.¹⁰⁰

Sežig odpadkov ima še posredni učinek na zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in sicer zaradi izrabe pridobljene energije

Finančne posledice
Finančne posledice ukrepov ločenega zbiranja odpadkov in odplinjevanja odlagališč gre obravnavati le kot posredne. To pa zaradi predpisanih zahtev (2), (5) in obveznosti Slovenije ob vstopu v EU. Torej teh stroškov ni mogoče v celoti šteti kot stroške zmanjševanja emisij toplogrednih plinov.

Kot neposredni stroški zmanjševanja emisij se lahko štejejo stroški takse (4) zaradi odlaganja odpadkov, in sicer v delu za obremenjevanje zraka. Ta del takse je trenutno 3.525 SIT/t za mešane komunalne odpadke. Pri sežigu odpadkov pa gre šteti kot tovrstni strošek razliko med obratovalnimi stroški sežigalnic in odlaganjem (vključno s takso). Ocenjena razlika je 3.500 SIT/t.

7.22.6 UPORABLJENI VIRI

79. 
    Pravilnik o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št.: 84/98, 45/00, 20/01)
    
80. 
    Pravilnik o odlaganju odpadkov (Uradni list RS, št.: 21/00)
    
81. 
    Pravilnik o sežigu odpadkov (Uradni list RS, št.: 32/00, 33/01)
    
82. 
    Uredba o taksi za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov (Uradni list RS, št.: 70/01)
    
83. 
    Uredba o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni list RS, št.: 21/01)
    
84. 
    Uredba o emisiji snovi iz malih čistilnih naprav (Uradni list RS, št.: 105/02)
    
85. 
    Pravilnik o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št.: 105/02)
    
86. 
    IPPC Guidelines for National Greenhouse Gas Inventories: Workbook
    
87. 
    IPPC Guidelines for National Greenhouse Gas Inventories: Reference Manual
    
88. 
    IPPC Good Practice Guidance and Uncertainty Management in National Greenhouse Gas Inventories
    
89. 
    VDI Richtlinien, VDI/DIN Reinhaltung der Luft, Band 1b, 1997
    
90. 
    Tabasaran O.: Abfallbeseitigung und Abfallwirtschaft; VDI Verlag GmbH, Dusseldorf 1982 in kasnejše izdaje
    
91. 
    Abfallwirtschaft – TA Siedlungsabfall, Erich Schmidt Verlag, 1997
    
92. 
    Operativni program varstva okolja na področju ravnanja z odpadki – komunalni odpadki za obdobje 2001-2005, Strokovne podlage, Ljubljana/Maribor 2001
    
93. 
    Thome-Kuzmiensky K.J.: Thermiše Abfallbehandlung, EF Verlag fur Energie und Umwelttechnik GmbH, Berlin 1994
    
94. 
    White P., Franke M., Hindle P:Integrated Solid Waste Management: A Lifecycle Inventory, Blackie Academic & Profesional, London 1995
    
95. 
    Runge M.: Mullvermeidung; Kyrill und Method Verlag, Munchen 1989
    
96. 
    Standard Handbook of Environmental Engineering; McGraw-Hill Publishing Company, New York, … Toronto 1990 in kasnejše izdaje
    
97. 
    Jonke B.: Thermische, mechanisch-biologsche Behandlunggsanlage und Deponien fur Res-Seidlungsabfalle, 5. ausgabe, Umveltbundesamt, Berlin 2001
    
98. 
    Wurdinger E., Wagner J., Trankler J., Rommel W.: Studie uber die energetische Nutzung der Biomasseanteile in Abfallen, BifA Texste Nr. 5, Ausburg 1998
    
99. 
    Hoppenheidt K., Mucke W.: Gemeinsame Behandlung von Bioabfallen und organischen Gewerbeabfallen durh Co-Vergarung, BifA Texste Nr. 11, Ausburg 1999
    
100. 
     B. Jonke: First Draft of a Report with basis informations for a BREF-Document »Waste Incineration«, Umveltbundesamt, Berlin 2001
     
101. 
     Analiza podatkov letnih poročil o ravnanju s komunalnimi odpadki, MOP - Agencija RS za okolje in Kemijski inštitut Ljubljana – Laboratorij za procesno inženirstvo, 2001, 2002
     
102. 
     Inventarizacija odlagališč, , MOP - Agencija RS za okolje in VGP Drava, 1999, 2000, 2001
     
103. 
     Anketiranje upravljalcev odlagališč odpadkov, MOP - Agencija RS za okolje, 2002
     
104. 
     Podatki MOP - Agencija RS za okolje iz letnih poročil o nastajanju, zbiranju, predelavi in odstranjevanju odpadkov
     
105. 
     Operativni program odstranjevanja odpadkov s strategijo zmanjševanja odloženih količin biološko razgradljivih odpadkov za obdobje od 2003-2008 - osnutek, MOP, maj 2003

     AVTOR: Jani Zore, Ministrstvo za okolje, prostor in energijo

     
     

S
lika 24: Emisije metana do leta 2030

8Monitoring in poročanje

Osnovni pogoj za izvajanje Kjotskega protokola so podatki o emisijah in ponorih TGP za posamezne države. Le na osnovi teh bo mogoče spremljati napredek pri zmanjševanju oziroma omejevanju emisij in s tem izpolnjevanje obveznosti iz Kjotskega protokola. Metodologija za pripravo teh podatkov je v okviru Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja (UNFCCC) predpisana, prav tako pa je predpisan tudi postopek priprave poročil in poročanja Konferenci pogodbenic konvencije. Za države članice EU je predpisan tudi način poročanja Evropski komisiji; z vključitvijo v EU maja 2004 bo postalo to poročanje obvezno tudi za Slovenijo.

8.1 Trenutno stanje v EU

V veljavi je Odločba Sveta 93/389/EEC o mehanizmu monitoringa emisij CO₂ in drugih TGP v Skupnosti, dopolnjena z Odločbo 99/296/EC. V obravnavi je že predlog nove Odločbe Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu monitoringa emisij toplogrednih plinov (TGP) in izvajanju Kjotskega protokola v Skupnosti, ki bo nadomestila sedanjo.

Cilj nove odločbe je omogočiti Skupnosti in državam članicam, da bodo bolj usklajene s svojimi obveznostmi poročanja tako po konvenciji kot po Kjotskem protokolu. Novi predlog naj bi odrazil poročevalske obveznosti in navodila, ki so bila sprejeta na sedmem zasedanju Konference pogodbenic (COP7) v Marakešu 2001 in zagotovil nove informacije o emisijskih napovedih na nivoju držav članic in Skupnosti. Področje predlagane nove odločbe je bilo razširjeno na registre in t. i. prožne mehanizme Kjotskega protokola (trgovanje z emisijami (ET), mehanizem čistega razvoja (CDM) in skupno izvajanje (JI)).
V 2. členu predloga nove odločbe so opredeljeni programi držav in Skupnosti. Države članice in Komisija bodo morale izdelati in izvajati nacionalne programe oziroma program Skupnosti za omejevanje oziroma zmanjševanje emisij po virih in povečevanje odvzemanja po ponorih vseh TGP, da bi s tem prispevale k:

1. 
   izpolnitvi obveznosti Skupnosti in držav članic v okviru klimatske konvencije in Kjotskega protokola,
   
2. 
   preglednemu in natančnemu monitoringu dejanskega in predvidenega napredka držav članic pri izpolnjevanju obveznosti iz konvencije in Kjotskega protokola, vključno s prispevkom ukrepov Skupnosti.
   

Države članice bodo poskrbele, da bodo nacionalni programi in njihove posodobitve dostopni javnosti, in v treh mesecih po njihovem sprejetju obvestile Komisijo.

Bistvena razlika med obstoječo in predlagamo odločbo je v poročevalskih zahtevah. Glavnino poročanja v okviru sedanje odločbe (3. člen) sestavljajo:

• 
  vsakoletno poročanje, do 31. decembra, o antropogenih emisijah in ponorih CO₂ za predhodno koledarsko leto;
  
• 
  poročanje o emisijah in ponorih drugih TGP do 31. decembra - dokončni podatki za predpreteklo leto in začasni podatki za predhodno leto;
  
• 
  zadnje projekcije emisij in ponorov TGP za obdobje 2008-2012 in, kolikor je mogoče, za leto 2005.
  

Poročevalske zahteve v predlogu nove odločbe (3. člen), ki se do sprejema odločbe seveda lahko še kaj spremenijo, so naslednje:

1. 
   Države članice morajo za oceno dejanskega napredka in da bi omogočile pripravo letnih poročil Komisije v skladu z obveznostmi iz konvencije in Kjotskega protokola, določiti in sporočati Komisiji do 15. januarja vsako leto (leto X):
   

1. 
   svoje antropogene emisije vseh TGP iz Aneksa A protokola (CO₂, CH₄, N₂O, HFC-ji, PFC-ji, SF₆) v predpreteklem letu (leto X-2);
   
2. 
   začasne podatke o svojih emisijah CO, SO₂, NO_x in VOC v predpreteklem letu (leto X-2), skupaj s končnimi podatki o emisijah pred tremi leti (leto X-3);
   
3. 
   svoje antropogene emisije TGP po virih in odvzeme CO₂ po ponorih iz rabe in spremembe rabe zemljišč ter gozdarstva v predpreteklem letu (leto X-2);
   
4. 
   informacijo o emisijah in ponorih iz rabe in spremembe rabe zemljišč ter gozdarstva za obdobje med letom 1990 in predpreteklim letom (leto X-2);
   
5. 
   kakršne koli spremembe k informacijam v točkah a do d za obdobje med letom 1990 in pred tremi leti (X-3);
   
6. 
   svoja državna poročila o evidencah, ki vsebujejo med drugim opis državnega sistema evidenc, sprejetih metodoloških izbir in sprememb med podatki iz predzadnjega leta (leto X-2) in iz zgodnejših let;
   
7. 
   informacije iz nacionalnega registra - ko bo vzpostavljen - o izdaji, nakupu, zadržanju, prodaji, uničenju in zapadlosti ter prenosu v naslednje obdobje dodeljenih enot, odvzetih enot, enot zmanjšanja emisij in potrjenih zmanjšanj emisij v preteklem letu (leto X-1);
   
8. 
   informacije o pravnih osebah, pooblaščenih za sodelovanje v mehanizmih iz 6. in 12. člena Kjotskega protokola, v skladu z ustreznimi nacionalnimi pravili in pravili Skupnosti;
   
9. 
   podvzete korake za izboljšavo ocen, na primer, če so bile za področja evidenc potrebne prilagoditve;
   
10. 
    informacije o indikatorjih za predpreteklo leto (leto X-2); in
    
11. 
    kakršne koli spremembe državnega sistema evidenc.
    

2. 
   Države članice morajo za oceno predvidenega napredka poročati Komisiji do 15. januarja 2005 in nato na vsaki dve leti:
   

1. 
   informacije o državnih politikah in ukrepih, ki omejujejo in/ali zmanjšujejo emisije TGP ali povečujejo odstranjevanje po ponorih, prikazane po sektorjih za vsak TGP, vključujoč:
   

1. 
   cilj politik in ukrepov;
   
2. 
   tip instrumenta;
   
3. 
   status implementacije politike ali ukrepa;
   
4. 
   indikatorje napredka za izračun razlike med predvidenimi in ciljnimi
   

emisijami;

5. 
   kvantitativne ocene učinkov politik in ukrepov emisij po virih in odvzemov po ponorih TGP med izhodiščnim letom in kasnejšimi leti, vključno z leti 2005, 2010 in 1015, vključno z njihovimi ekonomskimi vplivi; in
   
6. 
   obseg, v kakršnem domače aktivnosti predstavljajo pomemben element naporov na nacionalni ravni, kot tudi obseg, v kakršnem je uporaba skupnega izvajanja, mehanizma čistega razvoja in mednarodnega trgovanja z emisijami po členih 6, 12 in 17 Kjotskega protokola dodatna k domačim dejavnostim, v skladu z ustreznimi določili Kjotskega protokola in sporazumov iz Marakeša;
   

2. 
   državne projekcije emisij in ponorov TGP, vsaj za leta 2005, 2010, 2015 in 2020, po plinih in po sektorjih, vključujoč:
   

1. 
   projekcije "z ukrepi" in "z dodatnimi ukrepi", kot je navedeno v navodilih UNFCCC in nadalje specificirano v določilih za izvajanje, sprejetih v skladu s 3. odstavkom;
   
2. 
   jasno identifikacijo politik in ukrepov, vključenih v projekcije;
   
3. 
   rezultate analize občutljivosti, narejene za projekcije; in
   
4. 
   opis metodologij, modelov, osnovnih predpostavk ter glavnih vhodnih in izhodnih parametrov.
   

3. 
   informacije o uporabljenih ali načrtovanih ukrepih za izvajanje ustrezne zakonodaje in politik Skupnosti ter informacije o zakonodajnih in institucionalnih korakih za pripravo na izpolnjevanje obveznosti po Kjotskem protokolu in nacionalno izvajanje postopkov skladnosti in uveljavljanja;
   
4. 
   informacije o institucionalnih in finančnih ureditvah in odločevalskih postopkih za koordinacijo in podporo aktivnostim sodelovanja v mehanizmih po členih 6, 12 in 17 Kjotskega protokola, vključno s sodelovanjem pravnih oseb.
   

Naslednje važno določilo v predlagani odločbi (člen 4.4) je, da morajo države članice najkasneje do 31. decembra 2004 vzpostaviti državne sisteme evidenc v skladu z določili Kjotskega protokola za oceno antropogenih emisij TGP po virih in odvzema CO₂ po ponorih.

(Člen 6) Skupnost in države članice morajo vzpostaviti in vzdrževati registre, ki bodo zagotavljali natančno spremljanje izdaj, zadržanj, prodaj, nakupov, uničenj in zapadlosti dodeljenih enot, odvzetih enot, enot zmanjšanja emisij ter potrjenih zmanjšanj emisij in prenosov v naslednje obdobje dodeljenih enot, enot zmanjšanja emisij in potrjenih zmanjšanj emisij.
Skupnost in države članice bodo lahko vzdrževale svoje registre združeno z eno ali več državami članicami.
Skupnost in vsaka država članica bodo najkasneje do 31. decembra 2006 posredovale sekretariatu UNFCCC poročilo, v katerem bodo določene njihove dodeljene enote, enake njihovim ustreznim emisijam, določenim v skladu s prvim odstavkom 3. člena Odločbe 2002/358/EC.
Države članice so že sprejele poročevalsko breme z ratifikacijo Kjotskega protokola, kjer so definirane poročevalske zahteve, ki so osnova v predlagani odločbi. Zato se ocenjuje, da zaradi sprejetja tega predloga ne bo večjega porasta stroškov.

8.2 Stanje v Sloveniji

Trenutno je v Sloveniji osnova za monitoring in poročanje o emisijah in ponorih TGP zakon o ratifikaciji Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja (Uradni list RS št. 59, MP št. 13, 19.10.1995). Kot pogodbenica konvencije mora Slovenija redno poročati o svojih emisijah in ponorih TGP ter o projekcijah teh emisij. Prav tako mora Konferenci pogodbenic konvencije posredovati državna poročila, ki imajo predpisano strukturo. Doslej je imela Slovenija pri tem poročanju zamudo, saj se je razmeroma pozno vključila v celoten proces, ker je bila na začetku ravno v fazi osamosvajanja, kasneje pa je še nekaj časa imela povsem druge prioritete. V okviru izdelave Prvega državnega poročila so bile izdelane evidence za leto 1986 ter obdobje 1990-1996, kasneje pa še za leto 1999. Prvo poročilo je bilo oddano avgusta lani.

Pred nekaj meseci je bila na ARSO (Agencija RS za okolje) osnovana posebna služba za pripravo evidenc emisij TGP; ta služba bo predvidoma do maja 2004 pripravila manjkajoče evidence, tako da bo poročanje Konferenci pogodbenic klimatske konvencije in Evropski komisiji lahko nemoteno potekalo. Na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo tudi že poteka izdelava naslednjega (skupaj drugega in tretjega) slovenskega državnega poročila Konferenci pogodbenic klimatske konvencije, ki bo predvidoma dokončano do konca letošnjega leta.

8.3 Druge poročevalske obveznosti

Države pogodbenice klimatske konvencije morajo vsako leto do 15. aprila posredovati sekretariatu konvencije podatke o letnih evidencah emisij in ponorov TGP za predpreteklo leto. Države članice EU imajo poleg tega še zgoraj opisane obveznosti poročanja Evropski komisiji.

Dodatna obveznost za države iz Aneksa I konvencije (industrializirane države, tudi Slovenija) je, da bodo morale po določilu člena 3.2 Kjotskega protokola do leta 2005 izkazati opazen napredek pri izpolnjevanju svojih obveznosti zmanjševanja oziroma omejevanja emisij TGP. Da bi ta napredek lahko ugotovili oziroma preverili, je Konferenca pogodbenic na svojem 8. zasedanju (COP8) v New Delhiju novembra 2002 sprejela Sklep 25/CP.8, s katerim poziva države Aneksa I konvencije naj ji do 1. januarja 2006 predložijo poročilo z naslednjo vsebino:

• 
  opisom domačih ukrepov za zmanjšanje emisij TGP,
  
• 
  prikazom gibanj in projekcij domačih emisij TGP,
  
• 
  oceno, kako bodo domači ukrepi v luči teh gibanj in projekcij prispevali k izpolnitvi obveznosti države po 3. členu Kjotskega protokola,
  
• 
  opisom dejavnosti in programov, ki jih izvaja država za izpolnitev obveznosti iz členov 10 in 11 Kjotskega protokola (to zadeva predvsem pomoč državam v razvoju).
  

VIRI
Odločba Sveta 93/389/EEC o mehanizmu monitoringa emisij CO₂ in drugih TGP v Skupnosti, dopolnjena z Odločbo 99/296/EC.

Predlog Odločbe Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu monitoringa emisij toplogrednih plinov (TGP) in izvajanju Kjotskega protokola v Skupnosti.

Okvirna konvencija ZN o spremembi podnebja.

Kjotski protokol.
AVTOR: Andrej Kranjc, Ministrstvo za okolje, prostor in energijo