Problematika spreminjanja podnebja

7.21.3 TRENUTNO STANJE NA TEM PODROČJU

V Sloveniji prispeva kmetijstvo 11 % vseh emisij TGP [2]. Najpomembnejše posamične vire emisij v kmetijstvu predstavljajo:

• 
  CH₄, ki nastane pri fermentaciji v prebavilih domačih živali (33,9 %),
  
• 
  N₂O, ki nastane posredno zaradi izpiranja in odplavljanja N v podtalnico, površinske vode in vodotoke (15,8 %),
  
• 
  N₂O, ki nastane pri skladiščenju živinskih gnojil (12,6 %),
  
• 
  N₂O, ki nastane zaradi gnojenja z živinskimi gnojili (11,8 %),
  
• 
  N₂O, ki nastane zaradi gnojenja z rudninskimi gnojili (8,9 %), in
  
• 
  CH₄, ki nastane pri skladiščenju živinskih gnojil (7,8 %) [3].
  

Od obdobja 1985 -1987 do leta 2000 so se letne emisije zmanjšale za 16 %. Zmanjšanje je bilo predvsem posledica zmanjšanja obsega kmetijske pridelave in prireje.[3]

7.21.4 UKREPI IN SMERNICE ZA ZMANJŠANJE EMISIJ TGP

Za zmanjšanje emisij TGP so bili predlagani naslednji ukrepi:

• 
  zmanjšanje števila domačih živali na račun povečanja intenzivnosti reje (učinkovita selekcija, optimalno krmljenje …),
  
• 
  uvajanje načinov reje, ki zmanjšujejo emisije TGP (gradnja primernih hlevov, gradnja naprav za pridobivanje bioplina…),
  
• 
  povečanje reje goved na paši,
  
• 
  zmanjšanje izločanje dušika in zmanjšanje fermentacije v prebavilih domačih živali (optimiranje obrokov, izboljšanje kakovosti krme …),
  
• 
  uvajanje načinov obdelave tal, ki preprečujejo erozijo in zagotavljajo ohranjanje humusa v tleh ter plodnost tal, in
  
• 
  zmanjšano gnojenje z dušikovimi gnojili [3].
  

Za slovensko kmetijstvo je značilna velika pestrost, tako glede pedo-klimatskih razmer kot tudi glede intenzivnosti in velikostne strukture kmetij. Navedene ukrepe je treba izvajati smiselno ob upoštevanju njihove učinkovitosti, izvedljivosti in eventualnih negativnih posledic na druge cilje politike (poseljenost podeželja, obdelanost kmetijske zemlje …).

7.21.5 PRIČAKOVANI UČINKI (leto 2005 in obdobje 2008 -2012)

Predvideva se, da se bodo ob izvajanju ukrepov emisije TGP v kmetijstvu do leta 2005 nekoliko zmanjšale, nato pa do leta 2010 spet povečale (tabela 19). K zmanjšanju naj bi prispevalo predvsem pospešeno uvajanje paše, gradnja anaerobnih digestorjev na velikih farmah, postopno opuščanje široke reje prašičev in zmanjšanje porabe rudninskih gnojil. Povečanje gre na račun predvidenega povečanja obsega reje goved in na račun predvidenega povečanja gojenja metuljnic. Napovedi ne upoštevajo ponorov CO₂⁸¹ v kmetijstvu, ki dobivajo v zadnjem času vse pomembnejšo vlogo.⁸²

Tabela 19: Pričakovane emisije TGP v kmetijstvu do leta 2012 in indeksi glede na izhodiščno leto 1986*

Leto	2000	2005	2008	2010	2012
Predvideni izpusti (kT ekv. CO2 na leto)	2156	2141	2175	2199	2193
Izpusti glede na leto 1986 (Indeks, 1986=100)	84,0	83,4	84,7	85,7	85,4

* - Vir: [3]

7.21.6 UPORABLJENI VIRI

76. 
    M. Hrustel Majcen: Aktivna kmetijska politika spodbuja in ohranja naravne vrednote Slovenije. Sodobno kmetijstvo, 36(2003)6, s. 29-32.
    
77. 
    Prvo državno poročilo Konferenci pogodbenic Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Ljubljana, 2002, 85 s.
    
78. 
    J. Verbič, T. Cunder, P. Podgoršek: Ocena potencialnih zmanjšanj izpustov toplogrednih plinov v sektorju kmetijstvo ob upoštevanju kvot, ki smo jih dosegli v predpristopnih pogajanjih z Evropsko unijo. KIS, Ljubljana, 2003, 20 s.
    

7.21.7 AVTOR

dr. Jože Verbič, Kmetijski inštitut Slovenije

7.22 RAVNANJE Z ODPADKI

7.22.1 OSNOVNI POJMI

Odpadek je vsaka snov ali predmet, ki ga imetnik ne more ali ne želi uporabiti, ga ne potrebuje, ga moti ali mu škodi in ga zato zavrže, namerava ali mora zavreči. Odpadek je tudi vsaka snov ali predmet, ki ga je treba zaradi varstva okolja ali druge javne koristi prepustiti v zbiranje, oddati v predelavo ali odstranjevanje, prevažati, predelati ali odstraniti na predpisan način. V celotnem sistemu ravnanja z odpadki so jasno opredeljene vrste odpadkov, ki so dvojne narave: po viru nastanka se delijo na nenevarne ter nevarne.

Biološko razgradljivi⁸³ odpadki so odpadki, ki se v biološko-kemičnih procesih⁸⁴ razgradijo do bolj enostavnih organskih in/ali anorganskih spojin. Razgradnja poteka v aerobnih⁸⁵ ali anaerobnih⁸⁶ pogojih. Emisije toplogrednih plinov v obeh pogojih razgradnje so bistveno različne.⁸⁷

Odlagališče odpadkov (2) je objekt ali več objektov za odlaganje odpadkov v ali na tla ali pod zemljo. Odlaganje odpadkov je vgrajevanje odpadkov v telo odlagališča. Zaradi anaerobnega razkroja biološko razgradljivih odpadkov v telesu odlagališča pride do tvorbe odlagališčnega plina, ki je toplogredni plin.⁸⁸ Sežig odpadkov je proces oksidacije, pirolize in druge termične obdelave odpadkov, katerih produkti niso biološko razgradljivi.⁸⁹