Problematika spreminjanja podnebja

VIR

RS MOP, Prvo državno poročilo Konferenci pogodbenic Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja, Ljubljana, julij 2002

1 Kjotski prožni mehanizmi so: trgovanje z emisijami in dva mehanizma, ki temeljita na skupnem izvajanju projektov med podpisnicami: "skupno izvajanje" (Joint Implementation) projektov med podpisnicami s količinskimi omejitvamiter "mehanizem čistega razvoja" (Clean Development Mechanism) za izvajanje projektov v državah v razvoju, ki nimajo v Protokolu določenih količinskih omejitev. Pri projektnih mehanizmih je treba pri posameznih projektih preverjati dejanske učinke (zmanjševanje emisij), kar je precejšnje administrativno breme.

2 V nekaterih državah z zmanjšanjem emisij ne bodo imeli nikakršnih dodatnih stroškov kot na primer v vseh vzhodno-evropskih državah, na čelu z Rusijo, kjer je prišlo v okviru gospodarske tranzicije do velikega zmanjšanja emisij. Kjotski protokol je tem državam odobril zgodovinske emisije, zmanjšane za (večinoma) 8 %. Ta dejansko prosti del dovoljenj za emisije se pogovorno imenuje "vroči zrak" (hot air). Zlasti Rusija lahko pridobi precejšnjo materialno korist s prodajo "vročega zraka", hkrati pa lahko izjemno vpliva na trg z emisijam, z veliko močjo ponudbe. Uravnoteženje trga z dogovorom ali dodatnimi pravili je eden izmed nujnih, toda še ne rešenih problemov trgovanja z emisijami.

3 Slovenski izrazi še niso ustaljeni. Tu uporabljamo izrazje, kot je doslej uporabljeno v delovnih gradivih Ministrstva za okolje, prostor in energijo.

4 CO₂ je količinsko najpomembnejši toplogredni plin, ki jih je sicer 6 skupin. Pri vsakem plinu je treba upoštevati njegov toplogredni učinek, ki je določen na osnovi trenutnega učinka plina v atmosferi, in življenske dobe od vnosa v atmosfero do razpada ali izločitve.

5 Uradni list RS št. 91/02

6 Izkušnje z delovanjem takse ter podatkovne baze naprav, ki so največji emitenti, so zelo koristne za organiziranje trgovanja z emisijami po direktivi EU v Sloveniji.

7 Uradni list RS št. 32/93, 1/96

8 Dosedanja prvana ureditev ne dopušča takega instrumenta.

9 Instrumenta se dopolnjujeta: v trgovanje z emisijami so vključeni večji onesnaževalci, manjše pa na smiselno podoben način zajema uredba o taksi. Med sistemoma sta bistveni razliki: kako se določa višina dajatve (tržno ali administrativno) in kam gre denar. Pri trgovanju z emisijami se "denar" oziroma donosi trgovanja pretakajo izključno med akterji (upravljavci naprav, ki imajo dovoljenje za emisije). Pri taksi pa zbrana sredstva pomenijo prihodke proračuna RS, pri čemer se del zbranega denarja lahko vrne za izvedbo ukrepov za zmanjševanje emisij TGP.

10 Po trenutnih podatkih ARSO.

11 Emisije CO₂ v letu 2002.

12 Povzeto po IJS: Projektna naloga: Trgovanje z emisijami toplogrednih plinov (ET), Marec 2003 in Climate Action Network Europe: Emission trading in the European Union, http://www.climnet.org/EUenergy/ET.html

13 V primeru uvajanja SPTE mora model emisijskega trgovanja posebej ovrednotiti ta »nov vstop«, sicer bo prišlo do tega, da bodo novi sistemi SPTE v bistveno slabšem položaju. Emisije se na sami napravi zaradi večje proizvodnje povečajo, a se na državni ravni kumulativno zmanjšajo, saj lahko štejemo, da nova naprava soproizvodnje nadomesti del proizvodnje električne energije iz obstoječih termoelektrarn.

14 Premisleki se nanašajo tako na tržni interes aktejrev, vključno z Rusijo oziroma če se ustvari kartel ponudnikov, saj ti ne bodo želeli prodajati pravic pod neko ceno; iskali bodo maksimum prihodka. Dodatna pravila n. pr. EU bodo težila k "praktično primerni" ravni cene, kar je po oceni v navedenem razponu. Ta naj bi zagotovil določen realni potencial za zmanjševanje emisij na osnovi odločitev akterjev trgovanja.

15 Nenatančnost izbire ukrepov je praktična nujnost.

16 Uradni list RS, št. 79, november 1999.

17 Formalno se je trg zemeljskega plina navzven odprl že s 1. 1. 2003.

18 To so količine, ki niso vezane z dolgoročnimi pogodbami med kupci in Geoplinom d.d.

19 Directive 98/30/EC of the European Parliament and of the Council of 22 June 1998 concerning common rules

for the internal market in natural gas (Direktiva o skupnih pravilih za notranji trg z zemeljskim plinom).

20 Države članice so morale Direktivo 98/30/EC izpolniti do 10. 8. 2000.

21 Directive 2003/55/EC of the European Parliament and of the Council concerning common rUradni list es for the internal market in natural gas and repealing Directive 98/30/EC.

22 Po 1.7.2004 se mora odpreti trg za vse negospodinjske odjemalce in po 1.7.2007 za vse odjemalce.

23 Po določilih EZ, ki ustrezajo veljavni Direktivi EU, je dostop do plinskega omrežja »izpogajan«, v nasprotju z dostopom do elektroenergetskega omrežja, kjer velja režim »reguliranega dostopa«, to je dostopa po pravilih in cenah, ki jih določi pristojna Agencija za energijo RS. Geoplin se je kot upravljavec prenosnega plinskega omrežja dolžan pogajati o dostopu (uporabi) omrežja z upravičenim odjemalcem. Po koncu prvega leta (2003) je dolžan objaviti orientacijski cenik za dostop do omrežja. Enako velja za upravljavce distribucijskih omrežij.

24 Uradni list RS št. 79, november 1999

25 Že s 1. aprilom 2001 se je formalno odprl notranji trg električne energije.

26 Električna energija na mestu porabe ne povzroča emisij toplogrednih plinov (TGP), pač pa se razmeroma velike količine TGP (predvsem CO₂) sproščajo v termoelektrarnah na fosilna goriva. Emisije TGP iz elektrarn in toplarn predstavljajo približno tretjino vseh emisij.

27 Directive 96/92/EC of the European Parliament and of the Council of 19 December 1996 concerning common

rules for the internal market in electricity.

28 Directive 2003/54/EC of the European Parliament and of the Council concerning common rules for the internal market in electricity and repealing Directive 96/92/EC.

29 Po 1.7.2004 se mora odpreti trg za vse negospodinjske odjemalce in po 1.7.2007 za vse odjemalce.

30 Omrežje UCTE obsega vse države celinske Evrope, od Portugalske in Grčije na jugu do Nemčije, razen Skandinavije. Pred vojno na Balkanu je sinhrono območje obsegalo tudi Jugoslavijo, vendar zaradi rušenja daljnovodov in negotovega obratovanja elektrarn takojšnje ponovno vzpostavljanje sinhronega povezanega delovanja tehnično ni bilo mogoče. Potekajo že tudi tehnično-politični pogovori o mogočesti stalne sinhrone povezave med UCTE in EPS, elektroenergetsko povezavo evropskega dela nekdanje Sovjetske zveze, kar pa ni verjetno pred letom 2010.

31 Za slovenskega upravljavca omrežja oziroma elektrarne je zlasti zahtevno zagotavljanje rezervne zmogljivosti za primer izpada največje enote, ki je v slovenskem sistemu velikosti 370 MW (polovica NE Krško oziroma nekoliko manjši, okoli 300 MW dve enoti v Šoštanju). V večjem sistemu zadostuje skupna rezerva za večje število enot te velikosti.

32 Na pragu elektrarn, brez upoštevanja izgub na omrežju.

33 V tem primeru gre za skupne emisije zmanjšane za emisije nastale pri proizvodnji toplote v SPTE. Upoštevan je plinski proces (90-odstotni izkoristek, 0,222 kg CO₂/kWh).

34 Specifične emisije CO₂ »brez toplote iz SPTE« (rdeča črta) so tiste, kjer pri izračunu ne upoštevamo emisij, nastalih pri proizvodnji toplote v SPTE – zato so te specifične emisije manjše.

35 Proposal for a Council Diretive restructuring the Community Framework for the taxation of energy products and electricity (97/C 139/07).

36 Proposal for a Council Diretive restructuring the Community Framework for the taxation of energy products and electricity (97/C 139/07).

37 Najučinkovitejša ločena proizvodnja električne energije dosega realno, v letnem povprečju, 55-odstotni električni izkoristek, kar je v primeru, da se preostala energija zavrže, tudi celotni izkoristek. V toplarnah (soproizvodnja toplote in električne energije) je sicer električni izkoristek nižji, vendar se izrablja tudi toplota, tako da celotni izkoristek energije doseže do 90 % [26].

38 Izgube zaradi prenosa po daljnovodih lahko znašajo med 5 in 15 % (do 5 % na prenosnem omrežju, do 10 % na distribucijskem omrežju) [26].

39 Celotne emisije CO₂ ob uporabi SPTE se v povprečju zmanjšajo tudi do 1/3, ob predpostavki, da bi SPTE nadomestila enako velik del ločene proizvodnje toplote in električne energije. V tem izračunu za oba primera predpostavimo enako gorivo (SPTE in ločena proizvodnja) [26].

40 Communication from the Commission to the Council, the European Parliament, the Economic and Social Committee and the Committee of the Regions – A Community strategy to promote combined heat and power (CHP) and to dismantle barriers to its development, COM (97) 514 final.

41 Council Resolution of 18 December 1997 on a Community strategy to promote Combined Heat and Power; Official Journal C 004, 08/01/1998 p. 0001-0002.

42 Proposal for a Directive for the promotion of Combined Heat and Power (CHP).

43 Uradni list RS št. 79/99, 08/00

44 ReSROE, Uradni list RS št. 9/1996

45 Značilno razmerje med proizvedeno toploto in električno energijo je bilo pri parnih turbinah 4:1 do 6:1; pri sodobnih plinskih turbinah je 3:1; v kombiniranem krožnem procesu (plinska in parna turbina) ali pri plinskih motorjih pa je dosegljivo razmerje 1:1.

46 V primeru uvajanja SPTE mora model emisijskega trgovanja posebej ovrednotiti ta »nov vstop«, sicer bo prišlo do tega, da bodo novi sistemi SPTE v bistveno slabšem položaju, [26]. Emisije se na sami napravi zaradi večje proizvodnje povečajo, a se na državni ravni kumulativno zmanjšajo, saj lahko štejemo, da nova naprava soproizvodnje nadomesti del proizvodnje električne energije iz obstoječih elektrarn. Direktiva EU o emisijskem trgovanju [9] zaenkrat ne upošteva specifičnosti SPTE, zato so nekatere organizacije (npr. COGEN Europe) že podale svoje pripombe na obstoječi predlog direktive z jasnimi stališči po potrebni dopolniti te v smislu upoštevanja SPTE [10][11].

47 Statistični Letopis energetskega gospodarstva Republike Slovenije 2000

48 Omenjena vrednost upošteva možnost povečanja obsega obstoječih oziroma izgradnje nekaterih novih SPTE (npr. TE-TOL, Šoštanj, TO Maribor itd.)

49 Relativni prihranek pomeni razliko v emisijah, ki jo dosežemo, če primerjamo emisije SPTE z emisijami, ki bi jih emitirali z ločeno proizvodnjo toplote in električne energije iste moči. Absolutno se bodo emisije, ki jih povzročajo postroji SPTE, povečale glede na leto 2000 za 259.000 ton ekvivalenta CO₂, saj se bosta njihova skupna kapaciteta in njihov delež v celotni proizvodnji električne energije do leta 2012 bistveno povečala (glej tabelo).

50 Glej opombo 12.

51 Negativni predznak pomeni, da so emisije CO₂, ki jih povzročajo SPTE, večje (predvsem zaradi uporabe premoga v zdajšnjih SPTE) v primerjavi s teoretično predpostavljenimi najboljšimi (z uporabo zemeljskega plina) ločenimi proizvodnjami toplote in električne energije. Ob postopnem uvajanju boljših tehnologij SPTE (z uporabo zemeljskega plina) v naslednjih letih se to gibanje obrne in v letu 2012 predvidevamo občutni prihranek emisij.

52 Hidroenergija, biomasa, energija vetra, fotovoltaika, bioplin, deponijski plin.

53 Pri proizvodnji električne energije iz obnovljivih energetskih virov ne nastajajo emisije toplogrednih plinov.

54 Po pridružitvi Slovenije Evropski uniji bo evropska Direktiva 2001/77/EC dopolnjena s ciljem porabe električne energije proizvedene iz OVE (za Slovenijo), ki bo znašala 33,6 %, kar vključuje tudi velike hidroelektrarne.

55 Directive 2001/77/EC of the European Parliament and of the Council of 27 September 2001 on the promotion of the electricity produced from renewable energy sources in the internal electricity market.

56 Uradni list RS št. 79/99, 08/00

57 Uredba o pogojih za pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca električne energije, Uradni list RS št. 29/01 in 99/01

58 Uradni list RS št. 25/02

59 Poleg odkupnih cen je primeren mehanizem spodbujanja tudi zahteva po določenem deležu "zelene elektrike" v nabavnem oziroma prodajnem portfelju dobaviteljev. Odgovornost za izgradnjo elektrarn na OVE se s predpisom prenese na dobavitelje, kar je mogoče tudi v slovenskem pravnem redu: ta možnost je predvidena v 19. členu EZ. Mednarodne primerjave so pokazale, da sta oba načina (odkupne cene in sistem "zelenih certifikatov") teoretično enakovredna oziroma primerljiva pristopa k istemu problemu [39].

60 ReSROE, Uradni list RS št. 9/1996

61 Največji delež proizvodnje električne energije iz OVE je imela leta 1997 Avstrija (73 %), sledili sta ji Švedska (49 %) in Portugalska (38,5 %). Do leta 2010 naj bi nas prehitela še Finska, katere delež je leta 1997 znašal 24,7%, leta 2010 pa naj bi narastel na 35 % leta 2010. Med 10 pristopnicami presega Slovenijo le Latvija z 42 % leta1997 in ciljem 49 % leta 2010.

62 Za CO₂-nevtralne štejemo tiste energetske vire, ki ne povzročajo nastanka emisij CO_2, ali pa se, kot pri biomasi, pri nastajanju goriva enaka količina CO₂ veže iz zraka.

63 Institucije v Evropski pogodbi nimajo pravne osnove za pravne posege na področju energije. Na to področje posegajo posredno, skozi okoljske pristojnosti in urejanje skupnega (notranjega) trga. Strateško energetsko razpravo je Evropska komisija sprožila z Zeleno knjigo o strateškem zagotavljanju oskrbe z energijo [42].

64 Energetski zakon (Uradni list RS št. 79/99), IX. Poglavje (Učinkovita raba in obnovljivi viri energije).

65 Bilten Okolje in prostor, november 2002

66 Količine so odvisne od penetracije posameznega vira.

67.Cilj 12 % (po t. i. Zeleni knjigi EU) 12-odstotni delež OVE v primarni porabi do leta 2010. Ob sorazmerno veliki predvideni intenzivnosti prihodnje rabe OVE bo treba v prihodnje ponovno vrednotiti učinke povečane rabe OVE ter možnosti zmanjševanja rabe fosilnih goriv (učinkovita raba), kot možnih načinov za doseganje zastavljenega cilja.

68 Razpoložljivost podatkov v sektorju storitev je zelo slaba, zato je tudi navedeni prikaz okviren in precej negotov.

69 Didušikov oksid nastaja v tleh pri nepopolni pretvorbi amoniaka v nitrat (nitrifikacija) in pri pretvorbi nitratov v elementarni dušik (N₂) (denitrifikacija).

70 Dušik, ki preide v ozračje v obliki amoniaka in dušikovih oksidov (NO_X) se s padavinami vrne na zemljo, kjer povzroča emisije N₂O. Te emisije pripisujemo izvoru amoniaka in NO_X in ne mestu nastajanja N₂O.

71 Dušik se spira v podtalnico ter prehaja v površinske vode in vodotoke predvsem v obliki nitratov. Med denitrifikacijo v podtalnici in v rečnih sedimentih se sprosti tudi nekaj N₂O. Poleg tega nitrati pospešujejo rast alg, pri njihovem razpadanju pa nastane med drugimi dušikovimi spojinami tudi nekaj N₂O.

72 Council Directive 91/676/EEC.

73 Communication from the Commission to the council and the European Parliament on EU policies and measures to reduce greenhouse gass emissions: Towards a European Climate Change Programme (ECCP), COM (2000) 88 final.

74 Mitigation potential of Greenhouse Gases in the AgricUradni list tural Sector. European Commission, DG AgricUradni list ture, Working Gorup 7, Final Report.

75 Decision No 1600/2002/EC of the European Parliament and of the Council of 22 JUradni list y 2002 laying down the Sixth Community Environment Action Programme.

76 EU fundamentally reforms its farm policy to accomplish sustainable farming in Europe. IP/03/898.

77 Uradni list RS št. 68/1996

78 Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla. Ur. l. RS št. 35/2001

79 Uradni list RS št. 34/2000

80 SKOP je bil sprejet za obdobje petih let in zagotavlja neposredna plačila tistim kmetom, ki upoštevajo strožja merila varovanja okolja in ohranjanja kUradni list turne krajine.

81 Z določenimi načini kmetovanja je mogoče pomembno povečati zaloge ogljika v tleh in s tem zmanjšati obremenitev ozračja s CO₂.

82 Konferenci o klimatskih spremembah v Bonnu (jUradni list ij 2001) in Marrakeshu (november 2001) sta pripisali kmetijstvu pri zmanjševanju učinka tople grede večji pomen prav zaradi mogočesti povečevanja zalog ogljika v tleh.

83 Biološko razgradljivi odpadki so odpadki iz gospodinjstev, kuhinjski odpadki, odpadki iz vrtov in parkov, papir, les, karton in drugi podobni odpadki.

84 Predvsem gre za mikrobiološke procese, kjer bakterije razgrajujejo organsko substanco in jo deloma porabijo za izgradnjo celične mase, preostanek pa so produkti razgradnje.

85 Razkroj v prisotnosti kisika.

86 Razkroj v odsotnosti kisika oziroma zraka.

87 Neprimerno večji učinek ima anaerobni razkroj.

88 Odlagališčni plin oziroma plin, ki nastaja pri anaerobnem razkroju v fazi intenzivne razgradnje je sestavljen iz približno polovice CO₂ in polovice CH₄, drugih plinov (H₂S, NH₃, N₂, CO) je le nekaj odstotkov.

89 Niso vir emisij toplogrednih plinov.

90 EPA 1595/1996

91 Uradni list RS št. 83/99

92 Ljubljana – Barje, Maribor – Pobrežje, Celje - Bukovžlak

93 V redno zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov je vključenega 93 % prebivalstva.

94 Leto 1977 je povprečna letnica začetka obratovanja obstoječih odlagališč v Sloveniji.

95 Take količine (tri četrtine količin v obdobju 1977 – 1995) ter privzeta sestava odpadkov zagotavljajo varnost pri izračunu toplogrednih plinov (večje količine emisij, kot bi jih realno pričakovali).

96 Viri: (8), (9), (10)

97 Enačba 3 metodologije IPCC.

98 Enačbi 4 in 5 metodologije IPCC.

99 Po metodologiji IPCC se izračunavajo količine nastalega metana, ki se s faktorjem 21 pretvorijo v ekvivalente ogljikovega dioksida.

Glavna sestavina odlagališčnega plina je poleg metana ogljikov dioksid (razmerje obeh je približno 50:50 v obdobju intenzivnega razkroja). Oglikov dioksid kot toplogredni plin ima sicer grelni potencial 21-krat manjši od metana in je ob grobih predpostavkah udeležen z dobrima 2 % učinka toplogrednih plinov. (Izračuni po viru (12)).

100 To je tudi posledica uporabljene metodologije izračuna emisij. Po uporabljeni metodologiji je namreč emisija metana iz odloženih odpadki po 26 letih še vedno približno 40% (emisije metana v letu 2003 zaradi odloženih odpadkov 1977) in po 53 letih še vedno približno 15% (emisije metana v letu 2030 zaradi odloženih odpadkov v letu 1977), čeprav je znano (glej tudi vire (11),(12)), da je anaerobni razkroj in z njim tvorba plina po 30 letih v strmem upadu in da je po 50 letih že praktično ustavljen. Z upoštevanjem takih dejstev bi bili razumljivo učinki ukrepov (ločeno zbiranje in obdelava odpadkov, sežig preostanka iz teh postopkov) neprimerno večji že v krajšem obdobju, oziroma doseženi preje.