Problematika spreminjanja podnebja
PRAVNI AKTI NA TEM PODROČJU
Yüklə 1,42 Mb.
|
- Bu səhifədəki naviqasiya:
- Količine odpadkov in biološko razgradljivi delež
- Količine odpadkov v obdobju 1977 – 1995 94
7.22.2 PRAVNI AKTI NA TEM PODROČJUEU
- s preprečevanjem nastajanja odpadkov (zapiranje proizvodnih ciklusov), - z najvišjo sprejemljivo stopnjo snovne izrabe in recikliranja odpadnih materialov, - z varno končno oskrbo odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati ali ponovno uporabiti, po hierarhiji:
Osnovni cilji za področje ravnanja z odpadki so v Šestem okoljskem akcijskem načrtu EU ostali v osnovi enaki, pri čemer pa naj poraba obnovljivih in neobnovljivih virov ne bi presegala zmogljivosti okolja. Osnovni politični dokumenti so nadgrajeni s konkretnimi pravnimi akti, po večini direktivami. Slovenija Splošni cilji Strateških usmeritev RS za ravnanje z odpadki90 in Nacionalni program varstva okolja91 sledijo splošnim ciljem tako Petega kot tudi ašestega okoljskega akcijskega programa EU, ki se nanaša na problematiko odpadkov. Izvršilni predpisi izdani na osnovi zakona o varstvu okolja (Uradni list RS št. 32/93, 44/95, 1/96, 9/96, 56/99-ZON, 22/00 ZJS) sledijo vsebinam posameznih direktiv EU. Učinek na zmanjšanje emisij toplogrednih plinov je pričakovati predvsem z izvajanjem:
7.22.3 TRENUTNO STANJE NA TEM PODROČJUTrenutno se večina odpadkov v Sloveniji odlaga, le manjši del se snovno izrabi ali reciklira. Termične obdelave odpadkov ni, razen izjemoma manjših količin nekaterih vrst odpadkov. Tehnična urejenost odlagališč je skromna, veliko odlagališč nima urejenega pravnega statusa. Odplinjevanje deponij in izraba deponijskega plina sta urejena le na treh največjih odlagališčih.92 V trenutnih razmerah se nastali toplogredni plini pri ravnanju oziroma odlaganju odpadkov v približno 85 % emitirajo v zrak. Količine odpadkov in biološko razgradljivi deležPo podatkih ARSO za leto 2001 se je v okviru lokalnih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki zbralo 840.000 t komunalnih odpadkov (klasifikacijska skupina 20), pri 93-odstotnem93 zajemu. Za obdobje do leta 1995 (ki je izhodiščno leto za ugotavljanje količin odloženih biološko razgradljivih odpadkov) je mogoče količine komunalnih odpadkov ekstrapolirati linearno v odvisnosti od odstotka zajema komunalnih odpadkov. V letu 1995 je bil zajem 76-odstoten iz česar sledi linearna ekstrapolacija s 3-odstotno letno stopnjo. S takšno ekstrapolacijo so kalkulativne količine zbranih komunalnih odpadkov 686.500 t v letu 1995. Po virih SURS pa so bile količine komunalnih odpadkov v istem letu (podatek posredovan EUROSTAT) 1.028.000 t odloženih odpadkov in od tega 47 % ali 483.000 t biološko razgradljivih. Razlika najverjetneje izhaja iz dejstva, da so se podatki statistično zbirali za odložene odpadke po posameznih (»komunalnih«) odlagališčih v Sloveniji ne upoštevajoč naravo in izvor odpadkov. Hkrati s tem je treba upoštevati tudi današnje natančnejše definicije komunalnih in drugih odpadkov ter drugačen klasifikacijski seznam odpadkov. Z upoštevanjem teh dejstev in linearne ekstrapolacije iz leta 2001 nazaj do leta 1995 imamo naslednje količine odloženih odpadkov: Tabela 20: Količine odloženih odpadkov po letih
Količine odpadkov v obdobju 1977 – 199594V tem obdobju so upoštevane enake količine odloženih odpadkov kot v letu 1995. Količine odpadkov pred letom 1977 Ocenjuje se, da je bil pred letom 1977 v redno oskrbo zbiranja odpadkov vključen še manjši delež prebivalstva kot leta 1977. Kot približek se pred letom 1977 upošteva 750.000 t odloženih odpadkov s sestavo, podobno današnjim.95 Količine in struktura odpadkov v obdobju 2001 – 2012 (2030) Obdobje po letu 2001 se računa s konstantnimi količinami nastalih odpadkov. Začetek zmanjševanja odloženih količin odpadkov je leta 2004 v skladu z odredbo (5) in hkratno vzpostavitvijo sistema ravnanja z odpadno embalažo, ki je komunalni odpadek. Ciljno naj bi se količine odloženih odpadkov zmanjšale na polovico (Vir: (14), (27)). Cilji ločenega zbiranja naj bi se dosegli v letu 2012. Ugotovitve o količinah odpadkov in ekstrapolacija iz leta 2001 v leto 1995 ter do leta 1977 omogoča natančnejšo oceno emisij toplogrednih plinov v baznem letu 1986 in izhodiščnih letih 1996 ter 1999. Izračun in popravek emisij toplogrednih plinov v letih 1986, 1996 in 1999 Za izračun emisij toplogrednih plinov tako v obdobju do leta 2003 kot tudi projekciji do leta 2030 je uporabljena " metodologija IPCC".96 Ta omogoča približni izračun letnih količin emisije metana iz odlagališč in natančnejši izračun emisij metana iz odlagališč s časovno dinamiko. Ker je po metodologiji IPCC razkroj odpadkov razmeroma dolg, se upošteva ločen približni izračun emisij metana za odpadke, odložene pred letom 1977.97 Od leta 1977 se uporabi natančnejši izračun s časovno vrsto emisij.98 Emisije metana do leta 2027 so tako izračunane v dveh delih: emisije zaradi odlaganja odpadkov pred letom 1977 in tiste po letu 1977. Iz rezultatov je razvidno, da je treba ob upoštevanju novejših podatkov o odpadkih in natančnejših izračunih emisij po metodologiji IPCC bazične in izhodiščne emisije korigirati in sicer (v ekvivalentih CO2):99 Tabela 21: Izračun emisij metana
Izračun emisij metana do leta 2030 Po metodologiji IPPC se emisije metana do leta 2009 povečujejo nato pa so v rahlem upadu oziroma ostanejo skoraj na enakem nivoju, kar je posledica predpostavke konstantnih količin odloženih odpadkov in predpostavke o hitrejšem razkroju odpadkov kot v predhodnih obdobjih. Yüklə 1,42 Mb. Dostları ilə paylaş:
|