Problematika spreminjanja podnebja

7.20. 3 TRENUTNO STANJE NA TEM PODROČJU

V EU in marsikje drugod po svetu potekajo prizadevanja za zmanjšanje emisij F-plinov. Posebno intenzivna so ta prizadevanja na področju mobilnih klimatskih naprav (angl. MAC - Mobile Air Conditioners). Razvoj poteka v različnih smereh - zamenjava hladila HFC-134a s takimi z manjšim toplogrednim potencialom (npr. s HFC-152a, s kakšnim ogljikovodikom ali s CO2), manj puščanja z boljšim tesnjenjem, zajem hladila iz poškodovanih ali dotrajanih naprav, uničenje hladila, ki ni več uporabno itd. Zamenjava hladil je zahteven proces, saj zahteva nove tehnologije, ker so nekatere snovi vnetljive ali eksplozivne (ogljikovodiki), nekatere delajo pod večjim pritiskom (CO2 - 150 barov) itd. Poseben poudarek pa je dan tudi usposabljanju osebja, predvsem serviserjev.

V Sloveniji še ni večjih aktivnosti za zmanjšanje tovrstnih emisij. Nekatera podjetja pa, verjetno zlasti iz ekonomskih interesov, zajemajo F-pline (predvsem SF₆ iz visokonapetostnih naprav).

7.20.4 UKREPI IN SMERNICE ZA ZMANJŠEVANJE EMISIJ TGP

Ko bo predlagana uredba postala veljavna, jo bo morala prenesti v svojo zakonodajo tudi Slovenija. Na tej osnovi bodo sprejeti ukrepi za njeno izvajanje.

7.20.5 PRIČAKOVANI UČINKI (leto 2005 in obdobje 2008 -2012)

Pričakujemo, da bo imela uredba v Sloveniji podoben učinek kot v EU, t.j. zmanjšanje emisij F-plinov do leta 2010 za približno 0,5 % (oziroma okoli 0,1 % na leto) letnih emisij vseh toplogrednih plinov. Učinek uredbe so bo po letu 2010 še povečeval, saj bodo nekatere omejitve glede trgovanja in uporabe začele veljati šele leta 2008, dokončane pa bodo leta 2012 ali še kasneje. Groba ocena je, da bodo posledice te uredbe za 0,1-0,2 % manjše emisije TGP v ciljnem obdobju 2008 -2012.

7.20.6 UPORABLJENI VIRI

74. 
    Predlog EC-uredbe o F-plinih, Bruselj, 12. junij 2003
    
75. 
    Prvo državno poročilo Konferenci pogodbenic Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja, MOP, Ljubljana, 2002
    

7.20.7 AVTOR

Andrej Kranjc, Ministrstvo za okolje, prostor in energijo

7.21 KMETIJSKI OKOLJSKI PROGRAM

7.21.1 OSNOVNI POJMI

Najpomembnejša toplogredna plina, ki nastajata kot posledica kmetovanja, sta metan (CH₄) in didušikov oksid (N₂O). Metan nastaja pri fermentaciji v prebavilih domačih živali, predvsem v vampih prežvekovalcev. Nekaj ga nastane tudi med skladiščenjem živinskih gnojil. Didušikov oksid se sprošča med skladiščenjem živinskih gnojil, zaradi mineralizacije žetvenih ostankov, zaradi simbiotske vezave dušika pri gojenju metuljnic in zaradi gnojenja z živinskimi in rudninskimi gnojili.⁶⁹ Kmetovanje prispeva tudi k posrednim emisijam N₂O. Slednje nastanejo zaradi N, ki se zaradi kmetovanja izgubi v ozračje,⁷⁰ v podtalnico, površinske vode in v vodotoke.⁷¹

7.21.2 PRAVNI AKTI NA TEM PODROČJU

EU

• 
  Nitratna direktiva⁷² je bila v Evropski uniji sprejeta leta 1991. Kljub temu da je osnovni namen direktive varovanje podtalnice pred onesnaženjem z nitrati, predpisani ukrepi pomembno prispevajo tudi k zmanjšanju emisij N₂O. Direktiva posega predvsem na področje rabe živinskih gnojil.
  

• 
  Leta 2000 je Evropska komisija na Evropski svet in parlament naslovila Dokument o ukrepih za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.⁷³ Na podlagi tega dokumenta se je sestala skupina za kmetijstvo, ki je pripravila spisek priporočenih ukrepov za zmanjšanje emisij TGP v kmetijstvu.⁷⁴
  

• 
  Šesti okoljski akcijski program⁷⁵ zahteva upoštevanje potreb po zmanjšanju emisij TGP tudi pri formiranju skupne kmetijske politike (CAP). Zadnja reforma CAP (26. junij 2003) je popolnoma spremenila načela direktnih plačil v kmetijstvu.⁷⁶ Plačila, ki so bila do sedaj vezana na pridelavo in prirejo, bodo v naslednjih letih manj odvisna od rezultatov pridelave in prireje, pogojena pa bodo z upoštevanjem okoljskih in prehransko varnostnih standardov ter z izvajanjem pravil živalim prijazne reje.
  

Slovenija

Področje, ki ga v EU ureja nitratna direktiva, je v Sloveniji od leta 1996 urejeno z Uredbo o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla.⁷⁷ Uredba, ki med drugim predpisuje mejne vrednosti letnega vnosa dušika v tla z živinskimi gnojili, je namenjena predvsem varovanju podtalnice. Uredba prek določil, ki urejajo postopke gnojenja kmetijskih rastlin, pomembno prispeva tudi k zmanjšanju emisij N₂O. Spremembe in dopolnitve uredbe iz leta 2001⁷⁸ razglašajo celotno območje Republike Slovenije za občutljivo območje, zaradi česar je letni vnos dušika omejen na 170 kg/ha. Spremembe in dopolnitve uredbe¹⁰ predpisujejo tudi vsebino operativnega programa za varstvo voda pred onesnaženjem z nitrati. Z vidika emisij TGP je najpomembnejše določilo, da je treba gnojila uporabljati v skladu s potrebami rastlin. Leta 2000 je bilo izdano Navodilo za izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju.⁷⁹
Kmetijska politika spodbuja varovanje okolja prek Slovenskega kmetijskega okoljskega programa (SKOP),⁸⁰ ki ga je vlada RS sprejela 19. aprila 2001. Program sicer ni neposredno naravnan v smeri zmanjševanja emisij TGP, njegov posredni učinek pa je precejšen. Z vidika emisij TGP so pomembni predvsem naslednji ukrepi SKOP:

1. 
   zmanjšanje obremenitve obdelanih kmetijskih zemljišč,
   
2. 
   integrirano sadjarstvo,
   
3. 
   integrirano vinogradništvo,
   
4. 
   integrirano vrtnarstvo,
   
5. 
   spodbujanje planinske paše,
   
6. 
   sonaravna reja domačih živali,
   
7. 
   ohranjanje ekstenzivnega travinja,
   
8. 
   pokritost tal na vodovarstvenem območju in
   
9. 
   ekološko kmetovanje.
   

V letu 2003 je v SKOP vključenih 12000 kmetijskih gospodarstev, ki gospodarijo na 350.000 ha kmetijskih zemljišč [1]. Finančna sredstva za izvajanje SKOP se bodo v letu 2004 zelo povečala in po napovedih bo v program vključenih 40.000 kmetijskih gospodarstev s 350.000 ha kmetijskih zemljišč [1].