Problematika spreminjanja podnebja

7Opis pravnih aktov za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov

V poglavju so predstavljeni pravni akti, s katerimi je mogoče zmanjšati emisije toplogrednih plinov na raven, kot jo zahteva Kjotski protokol. Za Slovenijo je to 18,4 milijona ton emisij ekvivalenta CO₂ letno.V večini primerov ti pravni akti predstavljajo direktive EU, ki so v celoti naravnane k zmanjšanju emisij TGP in jih je Slovenija že vnesla v svoj pravni red oziroma so v postopku prenosa. To so:

1 trgovanje z emisijami toplogrednih plinov

2 trgovanje z zemeljskim plinom

3 trgovanje z električno energijo

4 taksa na emisijo ogljikovega dioksida

5 prilagoditev industrije okoljskim standardom (IPPC)

6 uvajanje trošarinskih dajatev na fosilna goriva in električno energijo

7 spodbujanje soproizvodnje toplote in električne energije

8 spodbujanje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov

9 spodbujanje povečanja rabe obnovljivih virov

10 promocija energijske učinkovitosti in energijska učinkovitost javnega sektorja

11 spodbujanje učinkovite rabe energije pri porabnikih (DSM)

12 energijsko označevanje gospodinjskih aparatov

13 energetske lastnosti stavb

14 toplotne izolativne lastnosti gradbenih proizvodov

17 obveščanje potrošnikov o emisiji CO2 motornih vozil

18 spodbujanje rabe biogoriv

19 zmanjšanje onesnaženosti zunanjega zraka zaradi prometa

20 zmanjšanje emisij F-plinov

21 kmetijska okoljska politika

22 ravnanje z odpadki

*Opomba: V prikazu harmonizacijskih direktiv nista predstavljena: (15) Predpisi o rednem nadzoru sestave izpušnih plinov in nastavitvah motorjev motornih vozil, in (16) Strategija prostorskega in regionalnega razvoja, izgradnja ustrezne prometne infrastrukture ter prometne ureditve. Obe področji sta že urejeni z izdanimi podzakonskimi akti, tako da ni potrebe po dodatni razlagi.

7.1 TRGOVANJE Z EMISIJAMI TOPLOGREDNIH PLINOV

7.1.1 OSNOVNI POJMI

Kjotski protokol o zmanjševanju emisij toplogrednih plinov (TGP) predvideva poleg neposrednih ukrepov posameznih pristopnic (držav) tudi t. i. prožne oziroma "kjotske" mehanizme¹, med drugim tudi trgovanje s pravicami emitiranja CO₂ (osnovna enota trgovanja je 1 tekv. CO₂ ). Osnovna načela emisijskega trgovanja so opredeljena v Kjotskem protokolu in podrobneje v dokumentu Marakesh Accords, shemo trgovanja na evropskem trgu in njeno povezljivost s svetovnim trgom pa opredeljuje v začetku julija 2003 sprejeta evropska direktiva.
Namen trgovanja s pravicami emitiranja TGP je zmanjšati celotne stroške za zmanjševanje emisij TGP, saj je razumljivo, da bodo subjekti, ki bi imeli velike stroške zmanjševanja, zainteresirani za nakup dodatnih pravic za emitiranje; obratno pa bodo subjekti, ki zaradi zmanjševanja ne bodo utrpeli visokih stroškov, take pravice pripravljeni odprodati. S tem se bo tudi oblikovala "cena pravic emitiranja TGP" kot mera povprečnih (na območju trgovanja) dodatnih stroškov za zmanjšanje emisij.²
Ključni pojem trgovanja³ je pravica emitiranja TGP, ki bo podeljena v obliki emisijskih kuponov (emission allowances). Nominirani v tonah ekv. ⁴ CO₂. Pravna narava emisijskih kuponov še ni dokončno opredeljena (vrednostni papir ali upravno dovoljenje). Nedvoumna pa je osnovna obveznost upravljavca naprav, ki povzroča emisije TGP, da izdajalcu emisijskih kuponov v zakonsko določenem roku preda tako količino emisijskih kuponov, da bo nihov ekvivalent CO₂ enak količini toplogrednih plinov, ki jih je naprava v preteklem letu izpustila v ozračje. Resničnost podatkov o preteklih emisijah overovi za to pristojen overovatelj. Če te zakonske obveznosti ne izpolni, mora plačati za to predpisano višino kazni.

Vlada pripravi predlog državnega načrta razdelitve emisijskih kuponov, ki jih v določenem časovnem obdobju namerava razdeliti posameznim upravljavcem naprav, ki povzročajo emisije TGP in morajo pred začetkom obratovanja pridobiti dovoljenje za izpuščanje TGP. Predlog omenjenega državnega načrta Vlada objavi v sredstvih javnega obveščanja in na svetovnem spletu ter ga posreduje Evropski komisiji v odobritev. Vlada lahko načrt sprejme šele, ko ga odobri Komisija EU.

Nekatere države podpisnice ter Evropska unija kot kolektivna podpisnica Kjotskega protokola so se odločile, da vzpostavijo interno shemo trgovanja z emisijami (v začetku le CO₂). Globalno trgovanje je predvideno šele v kontrolnem obdobju 2008-2012, posamezne sheme trgovanja, med njimi tudi shema EU, pa začnejo delovati že prej (t. i. poskusno obdobje v letih 2005 -2007). Kot članica EU bo tudi Slovenija vključena v obvezno interno shemo trgovanja EU. Namen predčasnega trgovanja je, da se s preizkusom sistema podpre izvajanje obveznosti Kjotskega protokola, vključno z doseganjem zahtevanih vmesnih učinkov ("viden napredek" do leta 2005), ter pripravijo gospodarski subjekti na poslovanje v razmerah upoštevanja kjotskih obveznosti. Z vstopom v EU v letu 2004 se bodo Slovenija in druge nove članice obvezale za sodelovanje v interni shemi trgovanja s TGP, kot ga predvideva direktiva EU o trgovanju s pravicami emitiranja TGP, hkrati pa bodo vse države ohranile svoje kjotske obveznosti.

Trgovanje s pravicami emitiranja TGP je pomemben temelj strategije Evropske unije pri zmanjševanju emisij TGP. Trgovanje predstavlja velik izziv, saj se pričakuje, da bo v veliki meri znižalo stroške zmanjševanja emisij (doseganje mejnih stroškov). Trgovanje samo sicer ne omogoča zmanjševanja emisij, vsaj ne neposredno, omogoča pa udeležencem trgovanja, da na stroškovno najugodnejši način dosežejo zmanjšanje emisij.

7.1.2 PRAVNI AKTI NA TEM PODROČJU

EU

V začetku julija 2003 je bila sprejeta direktiva EU o vzpostavitvi sheme trgovanja z emisijami TGP. Obveznosti po tej evropski direktivi bodo morale države članice EU (sedanje in bodoče) prenesti v svoj nacionalni pravni red do 31. decembra 2003, s 1. januarjem 2005 pa se bo tudi začelo trgovati z emisijskimi pravicami v okviru držav EU.

Slovenija

V Sloveniji je bila že v letu 1996 uvedena Uredba o taksi za obremenjevanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida⁵ (t. i. CO₂-taksa) kot ekonomski instrument na področju zmanjševanja emisij toplogrednih plinov oziroma varstva zraka.⁶ Skladno z veljavnim predpisom, ki je instrument uveljavil, so zavezanci za plačilo takse osebe, ki z dajanjem v promet uvoženega ali na ozemlju RS proizvedenega goriva posredno povzročajo obremenjevanje zraka z emisijo CO₂.

Trenutno so v pripravi Amandmaji Zakona o varstvu okolja⁷ in podzakonski akti, ki bodo v prihodnje urejali trg emisijskih dovoljenj v skladu z Direktivo EU o emisijskem trgovanju.⁸

Z vzpostavitvijo trgovanja s pravicami emitiranja TGP (najprej samo CO₂, kasneje tudi drugih plinov), bodo upravljavci naprav (tistih, ki povzročajo emisije TGP) potrebovali emisijska dovoljenja za emitiranje CO₂ (in bodo tako vključeni v emisijsko trgovanje), hkrati pa pri nakupu goriv ne bodo plačevali takse za obremenjevanje zraka z emisijo CO₂ iz naprav, ki bodo vključene v emisijsko trgovanje. Zaradi vzpostavitve trgovanja bo treba Uredbo o taksi za obremenjevanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida spremeniti, tako da bo instrument takse in trgovanja usklajen s pravicami emitiranja TGP.⁹