Problematika spreminjanja podnebja

7.2.1 OSNOVNI POJMI

Na osnovi Energetskega zakona¹⁶ se poleg trga električne energije odpira navzven tudi trg zemeljskega plina.¹⁷ Upravičeni odjemalci so tisti z letnim odjemom nad 25 mio m3. Ta meja predstavlja nominalno odprtje za 50 % letne porabe, realno pa le za 15 % letnih količin¹⁸ zemeljskega plina. Po Energetskem zakonu je v letu 2008 predpisano še nadaljnje odpiranje trga z zemeljskim plinom za upravičene odjemalce z letnim odjemom 5 mio m3 in več. Namen uvedbe skupnega notranjega trga zemeljskega plina v EU je povečati učinkovitost sektorja oskrbe (prenosa) z zemeljskim plinom in konkurenco na strani ponudbe (dobave) ter uvedba reguliranega dostopa do omrežja.

7.2.2 PRAVNI AKTI NA TEM PODROČJU

EU

• 
  Odpiranje trga zemeljskega plina v EU temelji predvsem na Direktivi 98/30/EC¹⁹ iz leta 1998²⁰. Direktiva vsebuje zlasti naslednje opcije, ki posredno vplivajo na emisije toplogrednih plinov:
  

• 
  s 25 mio m³/leto porabe zemeljskega plina se meja za upravičene odjemalce spusti na 15 mio m³/leto v letu 2003 in na 5 mio m³/leto v letu 2008,
  
• 
  vsekakor mora odprtje trga voditi do 28 odstotnega deleža celotne letne porabe v letu 2003 in 33 odstotnega v letu 2008,
  
• 
  predlog Direktive o spremembah odpiranja trga predvideva popolno odpiranje za vse porabnike z letom 2005,
  
• 
  Direktiva 98/30/EC določa minimum odpiranja trga, ki se lahko odpira tudi hitreje, kot določa direktiva,
  
• 
  Direktiva 98/30/EC zahteva ločitev dejavnosti sistemskih storitev prenosa in upravljanja prenosnega omrežja od tržnih dejavnosti prodaje zemeljskega plina.
  

• 
  EU je konec junija 2003 sprejela novo direktivo²¹ (2003/55/EC), s katero se je poglobilo in pospešilo²² ustvarjanje notranjih trgov na področju trgovanja z zemeljskim plinom. Nova direktiva sedaj dodatno opredeljuje tudi spodbujanje učinkovite rabe energije pri porabnikih (DSM – Demand Side Management). Države članice morajo to direktivo uvesti v svoj pravni red najkasneje do 1.7.2004.
  

Slovenija

• 
  V Sloveniji področje delovanja trga z zemeljskim plinom urejajo Energetski zakon (EZ) in podzakonski akti ([10], [11], [12-], [13], [14]), ki temeljijo predvsem na evropski Direktivi 98/30/EC. Glede na določila Energetskega zakona lahko govorimo o snaslednjih (ne)skladjih:
  

• 
  z letom 2003 se je trg odprl za odjemalce s porabo zemeljskega plina 25 mio m³/leto ali več, in ne 15 mio m³/leto kot to določa Direktiva 98/30/EC.
  
• 
  ker ima večina odjemalcev sklenjene dolgoročne pogodbe z Geoplinom d.d. do obdobja 2007 – 2010 je dejansko odprtega samo okrog 15 % trga zemeljskega plina namesto 50 % letne porabe kot predvideva zakon,
  
• 
  teh 15 % porabe znaša okrog 150 mio m³ zemeljskega plina letno, ki ga porabijo trije upravičeni odjemalci, ki tako na strani povpraševanja predstavljajo le simbolično število akterjev.
  

Do 1.7.2004 je treba uskladiti Energetski zakon z novo direktivo 2003/55/EC. V letu 2003 pa je treba pripraviti nove podzakonske akte (splošni pogoji za dobavo in odjem, sistemska obratovalna navodila, koncesijska pogodba).

7.2.3 TRENUTNO STANJE NA TEM PODROČJU

Vlada RS in Ministrstvo za okolje, prostor in energijo (MOP) ter Agencija za energijo RS so ključni akterji, ki na podlagi zakonskih določil (Energetski zakon, Zakon o gospodarskih javnih službah) s podzakonskimi akti urejajo področje odpiranja energetskih trgov, pri čemer morajo upoštevati tudi usklajevanje slovenskega pravnega reda z evropskim – harmonizacijo naše zakonodaje in prakse v procesu pridruževanja Evropski uniji.
- Dosedanji (monopolni) akter na trgu zemeljskega plina – Geoplin d.d. je po eni strani prisiljen v prilagajanje novim zakonskim okvirom odprtega trga, po drugi strani pa je zaradi svojega dosedanjega monopolnega položaja, lastništva prenosnega omrežja, strokovne usposobljenosti, izvajanja GJS prenosa, sistemskih storitev in hkrati prodaje zemeljskega plina upravičenim odjemalcem predvsem na osnovi obstoječih dolgoročnih pogodb kot eden ključnih akterjev v nadaljnjem procesu odpiranja in liberalizacije trga zemeljskega plina - zainteresiran za ohranjanje svojega tržnega položaja. Zadolžen je tudi za pripravo nekaterih podzakonskih aktov (sistemskih obratovalnih navodil), objavo okvirnih cen in drugih komercialnih pogojev za uporabo omrežja do 31.12. 2003, javno objavo podatkov o zasedenosti prenosnega omrežja ter pripravo in objavo pregleda manjkajočih transportnih zmogljivosti, povezav in napovedi porabe za naslednjih 5 let (vsaki dve leti),
- Agencija za energijo RS izdaja licence za prenos/distribucijo in dobavo zemeljskega plina ter upravljanje prenosnega/distribucijskega omrežja, odloča v sporih med subjekti na trgu, npr. o dostopu do omrežja med upravljavcem prenosnega/distribucijskega omrežja in upravičenim odjemalcem, ter o sporih glede cene za uporabo plinskih omrežij. Nadzira delovanje trgov z zemeljskim plinom, električno energijo in toploto ter jih s pomočjo resornega ministrstva usmerja v pregledno in učinkovito delovanje. Ker izvajalci GJS nimajo konkurence, morata regulator (agencija) in vlada (MOP) poskrbeti za pritisk na zniževanje stroškov in doseganje standardov zanesljivosti in kvalitete,

- Glavni interesi upravičenih odjemalcev so vzpostavitev konkurence na strani oskrbe – dobave zemeljskega plina - in s tem konkurenčnih (nižjih) cen, nediskriminatoren in cenovno transparenten dostop do omrežja, učinkovito delovanje gospodarskih javnih služb prenosa in distribucije zemeljskega plina ter sistemskih storitev.

V letu 2003, ko bi po EZ lahko prišlo že do prvih dobav, ki bi jih drugi trgovci izvedli skozi omrežje, s katerim upravlja Geoplin, se ni še nič premaknilo. Delno zaradi pravne negotovosti, delno pa tudi zaradi ne povsem jasnega položaja na evropskem trgu z zemeljskim plinom so se potencialni upravičeni odjemalci odločili, da še naprej ostanejo »tarifni odjemalci« Geoplina. Ena izmed ključnih negotovosti je tudi cena za uporabo omrežja.²³