Problematika spreminjanja podnebja
Klasifikacija zmanjševanja emisij toplogrednih plinov in ocena stroškov za doseganje kjotskih ciljev
Yüklə 1,42 Mb.
|
- Bu səhifədəki naviqasiya:
- 6.2 Projekcije emisij z dodatnimi ukrepi
- 6.3 Klasifikacija zmanjševanja emisij TGP
- 6.4 Celotni stroški za doseganje kjotskih ciljev
- PRIČAKOVANI STROŠKI
- 6.5 Proračunski prihodki
- 6.6 Proračunski izdatki
6Klasifikacija zmanjševanja emisij toplogrednih plinov in ocena stroškov za doseganje kjotskih ciljev6.1 Negotovost ocen stroškov; vrste stroškovStroški za doseganje kjotskih ciljev so zelo odvisni od izbire ukrepov in instrumentov za aktiviranje potencialov za zmanjšanje koncentracij TGP v ozračju. Prožno prilagajanje gospodarstva je najučinkovitejše, dosegljivo pa je z ekonomskimi instrumenti, ki učinkujejo enakomerno na vse sektorje (kot na primer CO2 taksa in trgovanje z emisijami). K uporabi ekonomskih instrumentov usmerja tudi Nacionalni program varstva okolja. Za EU so ocenili, da se stroški doseganja kjotskih ciljev lahko gibljejo od 0,03 (za primer optimalnega prilagajanja) do 0,6 % BDP letno. Skupni letni družbeni stroški v RS za zmanjševanje emisij TGP po kjotskih obvezah so ocenjeni v razponu od 3,2 do 7,9 milijard SIT letno kar predstavlja med 0,6 in 1,3 % BDP. Proračunski stroški obsegajo stroške za pripravo in izvajanje zakonskih in projektnih instrumentov. Možni so tudi neposredni proračunski posegi, na primer subvencioniranje ukrepov za učinkovito rabo energije ali izrabo obnovljivih virov energije. Namenske dajatve, na primer CO2 - taksa ali povečana trošarina za porabljena goriva in električno energijo pa so namenski proračunski prihodki. 6.2 Projekcije emisij z dodatnimi ukrepiV tabeli 5 so prikazane skupne emisije TGP po sektorjih, in sicer dejanske emisije v letih 1986, 1999 in 2002 ter projekcije emisij v letih 2005, 2008, 2010, 2012 ter povprečje v obdobju 2008–2012. Projicirane emisije so v tej tabeli znatno nižje kot v tabeli 3; to je posledica vrste ukrepov, ki pri izdelavi projekcij, prikazanih v tabeli 3, niso bili upoštevani. Razlike so predvsem v sektorjih energetika, industrijski procesi in odpadki, ukrepi pa izvirajo v pretežni meri iz prevzemanja oziroma izvajanja zakonodaje EU. Med njimi so npr. izvajanje direktive IPPC, povečevanje izrabe OVE, pospeševanje SPTE, izvajanje ukrepov za promocijo energijske učinkovitosti, energijsko označevanje gospodinjskih aparatov, izboljševanje energetskih lastnosti stavb, racionalnejše ravnanje s F-plini in zamenjava nekaterih od njih s takimi, ki imajo nižji toplogredni potencial, zmanjševanje količine odpadkov, zmanjševanje biorazgradljivega deleža v odloženih odpadkih, povečevanje izkoriščanja deponijskega plina in termična obdelava odpadkov. Kot je razvidno iz podatkov, so že na osnovi teh izvedenih ukrepov izpolnjene obveznosti zmanjšanja emisij po Kjotskem protokolu.
6.3 Klasifikacija zmanjševanja emisij TGPV Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov so vključeni ukrepi, katerih instrumenti za njihovo izvedbo so na celotnem območju EU harmonizirani ter imajo znatne in merljive učinke zmanjšanja emisij TGP. V Operativnem programu so upoštevani naslednji instrumenti za doseganje kjotskih ciljev: 1 trgovanje z emisijami toplogrednih plinov 2 trgovanje z zemeljskim plinom 3 trgovanje z električno energijo 4 taksa na emisijo ogljikovega dioksida 5 prilagoditev industrije okoljskim standardom (IPPC) 6 uvajanje trošarinskih dajatev na fosilna goriva in električno energijo 7 spodbujanje soproizvodnje toplote in električne energije 8 spodbujanje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov 9 spodbujanje povečanja rabe obnovljivih virov 10 promocija energijske učinkovitosti in energijska učinkovitost javnega sektorja 11 spodbujanje učinkovite rabe energije pri porabnikih (DSM) 12 energijsko označevanje gospodinjskih aparatov 13 energetske lastnosti stavb 14 toplotne izolativne lastnosti gradbenih proizvodov 15 predpisi o rednem nadzoru sestave izpušnih plinov in nastavitvah motorjev motornih vozil 16 strategija prostorskega in regionalnega razvoja, izgradnja ustrezne prometne infrastrukture ter prometne ureditve, 17 obveščanje potrošnikov o emisiji CO2 motornih vozil 18 spodbujanje rabe biogoriv 19 zmanjšanje onesnaženosti zunanjega zraka zaradi prometa 20 zmanjšanje emisij F-plinov 21 kmetijska okoljska politika 22 ravnanje z odpadki V tabeli 6 so instrumenti za doseganje kjotskih ciljev razvrščeni po:
Potenciali zmanjšanja emisij TGP so izraženi z letno količino zmanjšanja TGP (kt CO2/leto), specifični stroški za izvedbo ukrepa pa v EUR na tono letnega zmanjšanja emisije CO2 Tabela 6: Klasifikacija potencialov zmanjševanja emisij TGP za doseganje kjotskih ciljev v Republiki Sloveniji z oceno stroškov
Legenda: Številke v okvirčkih pri instrumentih se nanašajo na zaporedno številko opisanega instrumenta v Operativnem programu, imena sektorjev pa na sektorje iz tabel 3 oziroma 5. V tabeli 6 so navedeni potenciali za skupine ukrepov zmanjševanja emisij TGP, instrumenti, s katerimi se aktivirajo ti ukrepi ter ocena specifičnih stroškov ne glede na plačnika. Stroški so izraženi v EUR na tono ekvivalenta CO2 zmanjšanja emisij. Upoštevani so investicijski in obratovalni stroški tako da je investicijski strošek izražen kot anuiteta (pri 8 odstotni obrestni meri in v ekonomski življenjski dobi), prišteti so neto letni obratovalni stroški, skupni stroški pa so deljeni z letnim učinkom zmanjšanja emisij. Na ta način so izenačeni ukrepi z različno strukturo stroškov. Tabela je povzetek do sedaj izdelanih študij. Stroški so prikazani v primerjavi z referenčno tehnologijo; na primer pri električni energiji v primerjavi s proizvodnjo v kombinirani plinsko-parni elektrarni. Pri tem pa vseh dodatnih stroškov ne moremo pripisati samo zmanjševanju emisij TGP. Za nekatere ukrepe se odločamo tudi iz drugih razlogov, na primer zaradi drugih okoljskih prednosti ali zaradi tehnološkega oziroma regionalnega razvoja. Prav določevanje referenčnega scenarija, to je razvoja brez posegov, povzroča največjo negotovost ocene stroškov (problem »baseline« emisij). 6.4 Celotni stroški za doseganje kjotskih ciljevPričakovani povprečni letni presežek emisij nad dovoljenimi emisijami v obdobju 2008-2012 je po scenariju brez dodatnih ukrepov enak 1.694 kt ekv. CO2. Celotni evidentirani potenciali za zmanjšanje emisij so prikazani v tabeli 7 in znašajo 4.506 kt ekv. CO2, od tega v prvi skupini (stroški pod 5 EUR/t ekv. CO2 ) 1.742 kt ekv. CO2 , v naslednji skupini (5 do 20 EUR/t ekv.CO2 ) pa 2.462 kt ekv. CO2 e. Tabela 7: Skupna ocena razpona realizacije potencialov in verjetnega razpona stroškov
Potenciali so vsekakor zadostni že v prvih dveh skupinah. Upoštevati pa moramo, da instrumenti in individualne odločitve ne bodo delovali tako natančno, da bi bili izbrani le najcenejši ukrepi. V spodnjem delu tabele 7 sta prikazani dve oceni glede na različni oceni referenčnega razvoja in selektivnost instrumentov. Celotni stroški so v ugodnejšem primeru 13,3 milijona EUR letno (3,2 milijarde SIT letno), v manj ugodnem primeru pa 33 milijonov EUR letno (7,9 milijarde SIT letno). Predvidevati je mogoče, da bodo pripravljalne in spodbujevalne dejavnosti živahne že v obdobju do leta 2005 oziroma pred ciljnim kjotskim obdobjem 2008–2012. Sicer je priporočljivo, da se ukrepi izvedejo pravočasno in ko nastopijo ugodne okoliščine, kot na primer ob načrtovanih rekonstrukcijah ali ob izteku življenjske dobe sedanjih naprav. 6.5 Proračunski prihodkiKljučna proračunska priliva in s tem javnofinančna vira financiranja sta tudi taksa za obremenjevanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida in taksa za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov. V letu 2002 je bil priliv od namenske takse za obremenjevanje zraka z emisijami CO2, ki se pobira ob prodaji fosilnih goriv, realiziran v višini 7,993 milijarde SIT (ne upoštevajoč del trošarine, ki je bil pri motornih gorivih uveden kot CO2 - taksa in je od leta 2001 vključen v enotno trošarino). S tem je podan namenski proračunski vir. V letu 2003 so prihodki plačevanja takse za obremenjevanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida v skladu z novo Uredbo o taksi za obremenjevanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida v celoti postala prihodek proračuna RS, kar pomeni, da se bodo prilivi povečali na predvidoma 12 miljard SIT. Vendar pa je del plačane takse namenski prihodek proračuna RS; del prihodkov se porabi za plačilo vračila že plačane takse (predvidoma v višini 6 miljard SIT) porabnikom goriva, ki imajo od ministrstva pristojnega za varstvo okolja dovoljenje za s takso neobremenjeno uporabo goriva. Celotna obdavčitev goriv (trošarina, CO2 - taksa in DDV) je pod ravnijo povprečja v EU. V nekaterih državah (skandinavskih državah, Italiji) je davek na fosilna goriva za ogrevanje (kurilno olje, plin) znatno večji kot je povprečje EU. V Sloveniji so fosilna goriva za ogrevanje, ki zlasti konkurirajo lesni biomasi, obdavčena po stopnji, ki je nekoliko nižja od povprečja EU. Višje obdavčenje fosilnih goriv in električne energije je s stališča doseganja kjotskih obvez zelo primeren instrument. Vendar je treba take javno-finančne posege temeljito pripraviti, na primer v okviru celovite okoljske javno-finančne reforme (»zelene davčne reforme«), pri kateri je pogosta komplementarna komponenta razbremenitev drugih davščin, zlasti davkov na delo.
Stroški za izvedbo ukrepov za zmanjšanje emisij TGP bodo razporejeni zelo široko, na primer med vse plačnike takse na CO2 kot tudi tiste, ki bodo morali upoštevati ostrejše tehnične predpise, ki emisije zmanjšujejo posredno. Le manjši del stroškov bo neposredno bremenil proračun. Proračunske postavke lahko na različne načine vplivajo na doseganje kjotskih ciljev. V izvajanje teh proračunskih postavk je treba vnesti tudi ciljno komponento zmanjševanja emisij TGP in doseganje kjotskih ciljev, s čimer je mogoče doseči optimalni učinek. Izvedba v Operativnem programu predvidenih ukrepov zmanjševanja emisij toplogrednih plinov je z vidika odlivov proračuna RS "nevtralna", kar pomeni, da ne predvideva bistvenega povečanja proračunskih odlivov za omenjene namene. V veljavnem Proračunu RS za leto 2003 so predvidena sredstva za podprogram urejanje področja učinkovite rabe in obnovljivih virov energije pri Agenciji za učinkovito rabo energije v višini 1,3 milijarde SIT , ki vključujejo subvencioniranje ukrepov v učinkovito rabo energije (pp št. 2591), sofinanciranje pilotnih projektov DSM (pp št. 3939), spodbujanje učinkovite rabe energije (pp št. 4261), kogeneracije (pp št. 2346) intervencije v obnovljive vire energije (pp št. 2345), tuje donacije in skladne lastne udeležbe za projekt biomase (pp št. 8106 ter 2349) ter izvajanje operativnega programa izkoriščanja biomase (pp št. 3444) .Pri Agenciji za okolje je v okviru proračunske postavke zagotovljenih 16,6 milijona SIT za izvajanje nalog v zvezi s konvencijo o klimatskih spremembah namenjenih pripravi državnih evidenc emisij TGP. Sredstva za promocijo so predvidena v okviru proračunskih postavk za informacijsko promocijske dejavnosti (pp t. 4405) zter sofinanciranje nevladnih organizacij (pp št. 5496) ter za pripravo predpisov (pp št. 4404). V prihodnjih proračunskih letih bodo omenjene proračunske postavke in višina potrebnih sredstev predvidoma ohranjene. Skladno z Uredbo o taksi za obremenjevanje zraka z emisijo ogljjikovega dioksida bo delež sredstev razdeljen na javnem razpisu za pokrivanje upravičenih stroškov pri investiciji oziroma izvedbi določenih ukrepov za zmanjšanje emisij TGP (predvsem izvedbe ukrepov učinkovite rabe energije v obstoječem industrijskem obratu, rekonstrukcije obstoječih naprav za oskrbo naselij s toploto ali zamenjave uporabe fosilnih goriv z obnovljivimi viri energije, izvedba ukrepov zmanjšanja toplotnih izgub objektov). Za ta namen (investicijski transferi) je v sprejetem Rebalansu Proračuna RS za leto 2003 predvideno 400 milijonov SIT. Delež teh sredstev se bo v prihodnjih proračunskih letih povečeval za 8 odstotkov letno, skladno z v Uredbi o taksi za obremenjevanje zraka z emisijami ogljikovega dioksida (33., 34. 35. člen) določenim sorazmerno z enakim deležem zmanjševanja dovoljenih količin uporabe goriv, ki niso obremenjena s plačilom takse za obremenjevanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida; kar v absolutnem znesku pomeni, da se bodo sredstva za financiranje izvedbe prej omenjenih namenov povečevala dodatno vsako leto za okoli 400 milijonov SIT. Povečevanje sredstev za financiranje investicij oziroma izvedbe ukrepov zmanjševanja emisij TGP ne pomeni dodatnih odlivov Proračuna RS, saj se bodo le-ta povečevala v enakem sorazmernem deležu zmanjševanja sredstev za vračilo že plačane takse CO2 porabniku goriva, če ima od ministrva, pristojnega za varstvo okolja dovoljenje za s takso neobremenjeno uporabo goriva. Pomemben finančni instrument pomeni tudi oprostitev plačila takse za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov za pokrivanje upravičenih stroškov izgradnje novega odlagališča, rekonstrukcije ali razširitve obstoječega odlagališča in stroški nabave naprav ter izradnje objektov za obdelavo odpadkov pred odlaganjem; iz tega naslova bo predvidoma letno investirano 3 milijarde SIT. Yüklə 1,42 Mb. Dostları ilə paylaş:
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||