Problematika spreminjanja podnebja

7.2.4 UKREPI IN SMERNICE ZA ZMANJŠEVANJE EMISIJ TGP

V realnih razmerah v EU in Sloveniji se z ustvarjanjem notranjega konkurenčnega trga in povečanjem enotnosti gospodarskega prostora zmanjša monopol enega ponudnika ter s tem povečuje pritisk na cene (znižanje oziroma upočasnjena rast) veča konkurenčna sposobnost porabnikov zemeljskega plina in proizvajalcev električne energije iz zemeljskega plina. Zemeljski plin naj bi v večji meri nadomeščal druga fosilna goriva (premog, kurilno olje).

7.2.5 PRIČAKOVANI UČINKI (leto 2005 in obdobje 2008 -2012)

Konkurenčni trg v Sloveniji se bo glede na monopolno stanje in podpisane dolgoročne pogodbe med dobaviteljem in porabniki konstituiral predvsem po letu 2007, zato lahko njegov posredni vpliv na emisije CO₂ pričakujemo kasneje in jih težko ocenimo. Ob ugodnejši ceni zemeljskega plina bi bila realnejša pričakovanja ob prehodu na zemeljski plin v TE-TOL in morda celo TET in TEŠ, kar bi pomenilo zmanjšanje emisij za 1,3 mio ton CO₂. Kar za 0,5 mio ton CO₂ pa bi se zmanjšale emisije v TE-TOL ob prehodu na zemeljski plin.
Kakšen vpliv ima vrsta goriva na emisije CO_2, je lepo razvidno iz naslednje tabele:

Tabela 8: Specifične emisije CO₂ glede na vrsto goriva

Vrsta goriva	Spec. emisije CO2 v gCO2/MJ
zemeljski plin	56,1
premog	99,2
kurilno olje	74,1
mazut	78,0

Sicer pa v prihodnjem obdobju pričakujemo rast porabe zemeljskega plina, slika 1:

Slika 5: Pričakovana poraba zemeljskega plina
V
ir: Statistični Letopis energetskega gospodarstva Republike Slovenije 2000 in delovno gradivo za Nacionalni energetski program (NEP)

7.2.6 UPORABLJENI VIRI

4. 
   M. Tomšič, D. Zagožen, E. Kranjčevič, A. Urbančič, T. Fatur: Strokovne podlage za pripravo operativnega programa za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, IJS-CEU, 2003
   
5. 
   D. Zagožen, M. Tomšič: Vloga in izkušnje upravičenih odjemalcev pri odpiranju energetskega trga, IJS-CEU, 2002
   
6. 
   Energetski zakon, Uradni list RS, št. 79, november 1999
   
7. 
   Directive 98/30/EC of the European Parliament and of the Council of 22 June 1998 concerning common rules for the internal market in natural gas
   
8. 
   Directive 2003/55/EC of the European Parliament and of the Council concerning common rules for the internal market in natural gas and repealing Directive 98/30/EC.
   
9. 
   D. Kocbek: Osmerica napoveduje konkurenco Geoplinu, Delo, 12.11.2002
   
10. 
    Uredba o določitvi splošnih pogojev za dobavo in odjem zemeljskega plina iz prenosnega omrežja, Uradnilist RS št. 10/2003.
    
11. 
    Uredba o načinu izvajanja gospodarske javne službe prenos zemeljskega plina in gospodarske javne službe upravljanja prenosnega omrežja, Uradni list RS št. 8/2001 in št. 11/2001.
    
12. 
    Tarifni sistem za dobavo zemeljskega plina tarifnim odjemalcem na prenosnem omrežju, Uradni list RS št. 96/2002.
    
13. 
    Uredba o oblikovanju povprečne prodajne cene zemeljskega plina za dobavo tarifnim odjemalcem na prenosnem omrežju, Uradni list RS št. 109/2002.
    
14. 
    Uredba o pogojih in postopku za izdajo ter odvzem licence za upravljanje energetske dejavnosti, Uradni list RS št. 21/2001 in 31/2001.
    

7.2.7 AVTORJI

mag. Evald Kranjčevič, Institut "Jožef Stefan" – Center za energetsko učinkovitost

mag. Stane Merše, Institut "Jožef Stefan" – Center za energetsko učinkovitost

prof.dr. Miha G. Tomšič, Institut "Jožef Stefan" – Center za energetsko učinkovitost

7. 3 TRGOVANJE Z ELEKTRIČNO ENERGIJO

7.3.1 OSNOVNI POJMI

S 1. 1. 2003 se na osnovi Energetskega zakona²⁴ iz leta 1999 odpira navzven²⁵ trg z električno energijo za vse upravičene odjemalce nad 41 kW priključne moči (65 % vse porabe). Odpiranje trga z električno energijo vpliva na emisije toplogrednih plinov (TGP) posredno²⁶ s spremembo strukture proizvodnje električne energije in zaradi večje mogočesti uvoza električne energije, če lastna proizvodnja ni konkurenčna oziroma ekološko primerna. Možen negativni vpliv odpiranja trga z električno energijo je relativna pocenitev in s tem povečana poraba ter posledično večja proizvodnja.

7.3.2 PRAVNI AKTI NA TEM PODROČJU

EU

• 
  Sprostitev trgovanja z električno energijo je v Evropski uniji od sprejema Direktive 96/92/EC²⁷ (Direktiva o skupnih pravilih za notranji trg z električno energijo) leta 1996 obveza za vse članice, po vstopu v EU pa tudi za Slovenijo. Direktiva 96/92/EC vsebuje zlasti naslednje opcije, ki pomembno vplivajo na emisije TGP iz sektorja proizvodnje električne energije:
  

• 
  možne zaščite domačih virov energije (do 15% primarnih virov, potrebnih za oskrbo države- članice z električno energijo),
  
• 
  prednosti, ki jih pri obratovalnih izbirah (dispečiranju) upravljavec omrežja lahko daje obnovljivim virom električne energije in/ali soproizvodnji električne energije in toplote, in
  
• 
  pomoč za reševanje »nasedlih investicij«, to je delno nadomestilo za naložbe ali dolgoročne obveznosti, ki se v novih, tržnih razmerah ne povrnejo.
  

• 
  EU je konec junija 2003 sprejela novo direktivo²⁸ (2003/54/EC), s katero se je poglobilo in pospešilo²⁹ ustvarjanje notranjih trgov na področju trgovanja z električno energijo. Nova direktiva sedaj dodatno opredeljuje tudi spodbujanje učinkovite rabe energije pri porabnikih (DSM – Demand Side Management). Države članice morajo to direktivo uvesti v svoj pravni red najkasneje do 1. 7. 2004.
  

Slovenija

• 
  Energetski zakon in podzakonski akti, ki se nanašajo na delovanje trga z električno energijo. Slovenija je v Energetskem zakonu (EZ) uporabila vse navedene opcije, ki imajo različen vpliv na emisije TGP:
  

• 
  zaščita domačih primarnih virov, ki povečujejo emisije TGP (npr. premog),
  
• 
  prednostno dispečiranje za obnovljive vire in SPTE lahko zmanjšata emisije TGP, če ta proizvodnja nadomešča proizvodnjo z večjimi emisijami TGP,
  
• 
  pomoč "nasedlim investicijam" vpliva na TGP glede na prejemnika pomoči, kar v Sloveniji še ni določeno.