Problematika spreminjanja podnebja

3Mednarodne obveznosti Slovenije

3.1 Kjotski protokol

S sprejemom Zakona o ratifikaciji Kjotskega protokola k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja (Uradni list št. 60/02, 10.7.2002 ) je omejevanje emisij toplogrednih plinov v Sloveniji dobilo zakonsko osnovo in konkretne cilje. (Vlada RS je pred tem - novembra 2000 - sicer že sprejela »Strategijo in kratkoročni akcijski načrt zmanjševanja emisij toplogrednih plinov«).

Kjotski protokol opredeljuje količinsko in časovno zmanjšanje oziroma omejitev emisij toplogrednih plinov. Slovenija mora enako kot Evropska unija in večina držav, ki vanjo vstopajo, zmanjšati emisije vseh toplogrednih plinov za 8 % v prvem ciljnem 5-letnem obdobju (2008–2012) glede na izhodiščne emisije leta 1986. Slovenija je z ratifikacijo Kjotskega protokola sprejela tudi obveznost sodelovanja z organi v okviru kjotskega procesa.

Zmanjševanje emisij TGP povezujemo predvsem z dodatnimi ukrepi v energetiki - pri rabi in pretvarjanu energije - in v prometu, ponore pa predvsem s strategijo ravnanja z gozdovi.

3.2 Toplogredni plini in izhodiščne emisije

Po Kjotskem protokolu je treba zmanjšati emisije naslednjih toplogrednih plinov: ogljikovega dioksida (CO₂), metana (CH₄), didušikovega oksida (N₂O) in žveplovega heksafluorida (SF₆) ter skupin plinov: fluoriranih ogljikovodikov (HFC-jev) in perfluoriranih ogljikovodikov (PFC-jev). Izhodiščno leto, v primerjavi s katerim je treba zmanjšati emisije prvih treh plinov (CO₂, CH₄ in N₂O), je za razvite države leto 1990, države na prehodu pa so si izhodiščno leto lahko izbrale po svoji želji; Slovenija si je izbrala leto 1986, ko so bile emisije največje. Za slednje tri skupine plinov (sintetični plini) protokol dopušča izhodiščno leto 1995, ki ga je izbrala tudi Slovenija. Emisije drugih TGP se glede na različne toplogredne učinke evidentirajo z upoštevanjem primerjave z učinkom CO₂ (ekvivalent CO₂) po metodi IPCC.

V tabeli 1 so prikazane skupne (ekvivalentne) emisije po sektorjih. Razvidno je, da je raba energije (vključno s prometom) odgovorna za 77 % emisij v letu 1999. V tabeli 2 je prikazano, da je bilo 79 % ekvivalentnih emisij v letu 1999 v obliki CO₂. Te emisije nastajajo predvsem pri zgorevanju fosilnih goriv. Emisije CO₂ pri zgorevanju biomase se ne upoštevajo, ker gre za proces, ki se vključuje v naravno kroženje CO₂.


Tabela 1: Skupne emisije TGP po sektorjih

Sektor	1986	1990	1992	1994	1996	1999	Delež 1999	Indeks 1999/ 1986
	1000 t ekv. CO2						%
Skupne emisije	20.601	18.727	17.653	18.051	19.761	19.244	100	93
1. energetika	15.603	14.101	13.245	13.626	15.317	14.864	77	95
2. industrijski procesi	1.309	1.283	1.064	1.077	1.084	941	5	72
3. uporaba topil in drugih izdelkov	128	81	61	52	53	94	0	73
4. kmetijstvo	2.564	2.292	2.243	2.202	2.162	2.173	12	85
6. odpadki	997	970	1.040	1.094	1.145	1.172	6	118

Vir: MOPE: evidenca IPCC toplogrednih plinov za Slovenijo v obdobju 1986 -1996 in leta 1999

Na sliki 1 so predstavljeni deleži emisij TGP po posameznih sektorjih v letu 1999. Največji delež ima proizvodnja elektrike in toplote, sledi promet.

Slika 1: Emisije neposrednih toplogrednih plinov CO₂, CH₄, N₂O, CF₄, C₂F₆, HFC-jev, SF₆ (izražene v ekvivalentih CO₂) po sektorjih v Sloveniji v letu 1999. Vir: MOP


Tabela 2: Skupne emisije po toplogrednih plinih

Skupina TGP	1986	1990	1992	1994	1996	1999	Delež 1999	Indeks 1999/ 1986
	1000 t ekv. CO2						%
Skupne emisije	20.601	18.727	17.653	18.051	19.761	19.244	100	93
CO2	15.998	14.600	13.550	13.929	15.588	15.108	79	100
CH4	2.530	2.344	2.372	2.344	2.346	2.355	12	94
N2O	1.790	1.518	1.481	1.489	1.536	1.620	8	91
HFC-ji, PFC-ji, SF6	283	265	250	289	291	161	1	57
Ponori*	- 2.950	- 3.524	- 3.550	- 3.576	- 3.601	- 3.644	-	124

* Opomba: Ponori niso vključeni v celotne emisije

Vir: MOPE: evidenca IPCC toplogrednih plinov za Slovenijo v obdobju 1986 -1996 in leta 1999

Na sliki 2 so prikazani deleži emisij posameznih TGP v letu 1999, izraženi v ekvivalentih CO₂. Več kot tri četrtine zavzema ogljikov dioksid, sledi mu metan z 12 %, na tretjem mestu pa je z 8 % didušikov oksid. Vendar je treba vedeti, da je toplogredni potencial metana 21-krat večji od potenciala CO₂, dušikovega oksida pa 310-krat večji, kar je v prikazu deležev posameznih plinov že upoštevano.

Slika 2: Emisije neposrednih toplogrednih plinov po plinih v Sloveniji v letu 1999 (izražene v ekvivalentih CO₂)

Vir: Seljak, 2002
Dejanske emisije TGP so v letu 1996 že presegle ciljno količino za obdobje 2008–2012. Zaznavno naraščajoče gibanje emisij od leta 1992 do leta 1996 in tudi kasneje je mogoče tolmačiti s ponovnim zagonom in nadaljnjo količinsko rastjo gospodarskih in drugih aktivnosti, ki povzročajo emisije TGP. To velja zlasti za porabo fosilnih goriv (energetika v širšem pomenu, ki vključuje tudi promet). Ocenjen upad emisij v letih 1996–1999 še ni v celoti pojasnjen; vsekakor pa je v največji meri posledica manjših nakupov goriv tujcev (obmejni nakupi).

Tabela 3: Skupne emisije toplogrednih plinov po sektorjih v letih 1986 (bazno leto), 1999 in 2002 ter projekcije za leta 2005, 2008, 2010, 2012 in povprečje za obdobje 2008 -2012, brez dodatnih ukrepov.
	Emisije toplogrednih plinov (1000 t ekv. CO2/leto)
Sektor	1986 (bazno leto)	1999	2002	2005	2008	2010	2012	Povprečje 2008-2012
1 Energetika	15.603	14.864	16.080	16.916	16.712	16.997	17.090	16.939
proizvodnja elektrike in toplote	6.729	5.237	6.430	6.647	6.088	6.128	6.144	6.121
elektrarne	5.556	4.221	5.449	5.593	5.046	5.091	5.079	5.074
TE in toplarne	836	832	798	844	830	825	855	836
toplarne (DO kotlovnice in SPTE)	170	167	165	204	206	206	205	206
premogovništvo in naftna industrija	168	18	20	6	6	6	5	6
industrija in gradbeništvo	4.171	2.364	2.412	2.284	2.348	2.413	2.370	2.381
industrija	3.899	2.219	2.281	2.153	2.209	2.269	2.224	2.238
gradbeništvo	272	145	131	131	139	144	146	143
promet	2.008	3.636	3.965	4.340	4.569	4.712	4.818	4.701
drugi sektorji	2.311	3.320	2.938	3.260	3.339	3.394	3.426	3.387
komercialni sektorji	632	1.028	867	1.575	1.641	1.688	1.711	1.681
gospodinjstva	1.201	2.027	1.812	1.427	1.440	1.448	1.459	1.449
kmetijstvo in gozdarstvo	478	264	258	258	258	257	256	257
pridobivanje in distribucija energetskih surovin (ubežne emisije)	384	305	335	386	368	350	332	350
2 Industrijski procesi	1.309	941	1.051	1.201	1.339	1.431	1.473	1.416
proizvodnja cementa, apna in karbidov	762	582	548	535	538	541	543	541
proizvodnja aluminija	366	231	303	334	291	310	329	310
uporaba HFC/PFC in SF6	7	55	90	189	319	406	397	377
ostala industrija	174	73	109	143	191	175	204	189
3 Poraba premazov, topil in redčil	128	94	73	41	37	35	35	36
4 Kmetijstvo	2.564	2.173	2.070	2.141	2.176	2.199	2.193	2.190
6 Odpadki	997	1.172	1.110	1.026	959	914	842	906
trdni odpadki	809	1024	959	981	920	879	808	870
odpadne vode	188	149	150	45	39	35	33	36
Emisije SKUPAJ	20.601	19.244	20.383	21.325	21.223	21.576	21.633	21.487
5 Ponori
ponori skupaj	-2.950	-3.644	-5.561	-3.606	-3.754	-3.853	-3.952	-3.853
dovoljeni ponori		-1.790		-1.750	-1.708	-1.680	-1.652	-1.680
ocena izkoriščenosti dovoljenih ponorov					-840	-840	-840	-840
Skupaj: Emisije-izkoriščeni ponori	20.601	19.244	20.383	21.325	20.383	20.736	20.793	20.647
Odstopanje od ciljnih emisij	1.648	291	1.430	2.372	1.430	1.783	1.840	1.694
Odstotek odstopanja od ciljnih emisij					7,5	9,4	9,7	8,9
Ciljne emisije v letih 2008-2012 (-8%)	18.953							18.953

Opombe k tabeli 3 (brez dodatnih ukrepov) in 5 (z dodatnimi ukrepi)

Struktura sektorjev in podsektorjev s pripadajočim oštevilčenjem je povzeta po metodologiji IPCC, ki je obvezna v okviru klimatske konvencije in Kjotskega protokola.

Izbira let, za katera so prikazane emisije in ponori toplogrednih plinov (TGP):

1986 - izhodiščno (bazno) leto za Slovenijo (nov izračun, ARSO, Ljubljana, 2004);

1999 - primerjalno leto za boljšo predstavo o trendu emisij (ARSO, Ljubljana, 2004);

2002 - zadnje leto, za katero so izdelane evidence emisij TGP v Sloveniji (ARSO, Ljubljana, 2004);

2005 - po določilu člena 3.2 Kjotskega protokola morajo države pogodbenice, ki imajo obveznost omejitve oziroma zmanjšanja emisij TGP, do tega leta izkazati opazen napredek pri zmanjšanju emisij TGP;

2008 - prvo leto prvega ciljnega obdobja po Kjotskem protokolu;

2010 - sredina prvega ciljnega obdobja;

2012 - zadnje leto petletnega ciljnega obdobja.

Energetika

V primerjavi z emisijami TGP v scenariju »brez dodatnih ukrepov« (tabela 3) so emisije v scenariju »z dodatnimi ukrepi« (tabela 5) zmanjšane zaradi ukrepov iz Nacionalnega energetskega programa (NEP, 2003).

Industrijski procesi

V scenariju "brez dodatnih ukrepov" (tabela 3) so za proizvodnjo cementa, apna in kalcijevega karbida ter za uporabo HFC-jev/PFC-jev in SF₆ kot osnova uporabljeni rezultati iz scenarija A v Prvem državnem poročilu.

Emisije HFC-jev/PFC-jev in SF₆ v letu 2010 odstopajo od siceršnjega gibanja, ker je za to leto predvidena zamenjava naprav, ki vsebujejo SF₆, ob tem pa lahko pride do večjih emisij tega plina.

V scenariju "z dodatnimi ukrepi" (tabela 5) so uporabljeni rezultati iz scenarija B v Prvem državnem poročilu. V tem primeru je predviden zajem SF₆ iz visokonapetostnih naprav in vgrajevanje naprav z manjšo stopnjo puščanja. Emisije HFC-jev naj bi zmanjšali z zamenjavo HFC-ja 134a, ki ima toplogredni potencial 1300, s snovmi z manjšim toplogredim potencialom, z boljšim vzdrževanjem naprav ter z zajemom HFC iz izrabljenih naprav. Nekateri predvideni ukrepi za zmanjšanje teh emisij so opisani v poglavju o F- plinih.

Emisije pri proizvodnji aluminija so povzete po študiji dr. Marka Homška, TALUM, 2003. V scenariju "z dodatnimi ukrepi" so, tako kot emisije pri proizvodnji cementa, apna in kalcijevega karbida, v ciljnem obdobju 2008–2012 zmanjšane za 5 %.

Kmetijstvo

Emisije iz kmetijstva so povzete po študiji dr. Jožeta Verbiča, Kmetijski inštitut Slovenije, 2003. V scenariju "z dodatnimi ukrepi" (tabela 5) so v ciljnem obdobju 2008 -2012 zmanjšane za 45 kt ekvivalenta CO₂ glede na scenarij "brez dodatnih ukrepov" (tabela 3).

Odpadki

Emisije iz odpadkov so sestavljene iz emisij metana (CH₄) iz trdnih odpadkov in emisij metana in didušikovega oksida (N₂O) iz odpadnih vod. Emisije iz trdnih odpadkov so izračunane po metodi FOD (First Order Decay - razkroj prvega reda), ki upošteva časovno odvisnost emisij iz odloženih odpadkov (postopek je posebej opisan).

Odpadne vode

Emisije iz odpadnih vod, ki predstavljajo manjši del emisij iz odpadkov, ta pa se bo v prihodnjih letih še zmanjšal (na pod 5 %), so povzete po študiji Ocena potencialov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov na področju odpadkov in odpadnih voda, Hidroinženiring, 2002.

Emisije metana iz odpadnih voda naj bi že pred letom 2005 začele upadati z uvajanjem zbiranja in čiščenja organsko obremenjenih odpadnih vod na sodobnih bioloških čistilnih napravah (BČN) po scenariju "Operativnega programa odvodnje in čiščenja komunalnih odpadnih vod" in z gradnjo BČN v industriji. Na tem področju niso predvideni dodatni ukrepi, zato se emisije "brez dodatnih ukrepov" in "z dodatnimi ukrepi" ne razlikujejo bistveno.

Emisije didušikovega oksida iz odpadnih vod se po scenariju "brez dodatnih ukrepov" (tabela 3) ne bodo spreminjale do leta 2015. Nastajale bodo zaradi obdelave odpadnih vod prebivalcev na komunalnih BČN, nastalo blato pa se bo oskrbelo z odlaganjem na kmetijske in/ali druge površine. Po scenariju "z dodatnimi ukrepi" (tabela 5) se bodo tovrstne emisije zmanjševale, ker bi del nastalega blata BČN termično obdelali.

Ponori

Kjotski protokol predvideva upoštevanje ponorov, to je "odstranjenih toplogrednih plinov, ki so posledica spremembe rabe zemljišč in gozdarskih dejavnosti, omejenih na pogozdovanje, ponovno pogozdovanje in krčenje gozdov od leta 1990, ki jih neposredno povzroča človek, merjene kot preverljive spremembe zalog ogljika ...". Dodatne dejavnosti, ki obsegajo zaraščanje (opuščenih zemljišč) ter gospodarjenje z gozdovi, obdelovalnimi površinami in pašniki, so bile opredeljene na drugem delu šestega zasedanja Konference pogodbenic konvencije julija 2001 v Bonnu, sprejete pa so bile šele na sedmem zasedanju v Marakešu novembra 2001. Količine, ki jih smejo posamezne države Aneksa I izkoristiti iz naslova gospodarjenja z gozdovi, so omejene; za Slovenijo je ta količina največ 1,32 Mt ekvivalenta CO₂ letno.

3.3 Prednost imajo dolgoročno delujoči ukrepi

Ne glede na sorazmerno kratkoročno postavljene cilje (leta 2005 in 2012) je treba dati prednost dolgoročno delujočim ukrepom. V večini primerov je postopno in pravočasno prilagajanje ugodnejše od izsiljenih aktivnosti. Zlasti to velja za odločitve, ki so povezane z iztekom življenjske dobe energetskih objektov, obnovo tehnologij ali novimi investicijami. V teh primerih nastopi najugodnejši čas za odločitev le enkrat v petih ali desetih letih ali celo v daljših razdobjih. Na primer, investitor izbere način ogrevanja za dobo vsaj 25 let (življenska doba ogrevalnih naprav), življenska doba nekaterih industrijskih in energetskih obratov pa je še daljša.

3.4 Izpolnitev cilja - "viden napredek" do leta 2005 še ni zagotovljen

Neposredni cilj Operativnega programa vključuje določila člena 3.2 Kjotskega protokola, po katerem mora vsaka podpisnica do leta 2005 "vidno napredovati" pri izpolnjevanju obveznosti po tem protokolu. Količinski cilj po Kjotskem protokolu se nanaša na povprečne letne emisije v prvem ciljnem obdobju, ki obsega pet let, od leta 2008 do leta 2012. Glede na dosedanje ocene emisij (pravila kjotskega procesa sicer dopuščajo popravke ocen, vendar le, če so opravičljive) in z upoštevanjem ponorov so povprečne dopustne emisije TGP v Sloveniji 18.953 kt ekvivalenta CO₂. Projekcije, ki predstavljajo modelsko ekstrapolacijo gibanj ob upoštevanju že delujočih mehanizmov, za leto 2005 ne kažejo zadovoljivega učinka. Po teh predvidevanjih bi bile emisije leta 2005 kar za 2.372 kt ekvivalenta CO₂ nad ciljnimi. Operativni plan predvideva določene ukrepe, natančnejše dimenzioniranje pa bo mogoče v prihodnjih letih, ko bodo jasneje razvidni njihovi učinki do leta 2005 in gibanja do ciljnega obdobja 2008–2012.

3.5 Kjotski mehanizmi

Kjotski protokol predvideva kot dopolnilo k domačim ukrepom tri t.i. kjotske mehanizme in sicer: trgovanje z emisijami, skupno izvajanje (projektov zmanjševanja emisij) in mehanizem čistega razvoja, ki je tudi projektno naravnan mehanizem. Prva dva sta dovoljena le med državami Aneksa I, tretji pa med državami Aneksa I in državami v razvoju. Kjotski mehanizmi so namenjeni doseganju ciljev z manjšimi skupnimi stroški. Projektni mehanizmi naj bi tudi pospeševali mednarodno sodelovanje in prispevali k uvajanju naprednejših tehnologij v državah v razvoju. Uporaba kjotskih mehanizmov lahko Sloveniji olajša doseganje kjotskih ciljev, poleg tega pa lahko dosežemo pozitivne učinke pri mednarodnem gospodarskem uveljavljanju Slovenije. Dogovorjeno je, da so kjotski mehanizmi lahko le dopolnilo k ukrepom, ki jih vsaka država izvaja na lastnem ozemlju.

Trgovanje z emisijami je mehanizem, ki ga vsaka članica EU mora predvideti. Direktiva o trgovanju z emisijami je bila sprejeta 2. julija 2003. Odvisno od učinkovitosti izvajanja in stroškov domačih ukrepov pa je, ali bo šlo – in v kakšnem obsegu – za kupovanje ali prodajo emisijskih pravic. Operativni program ne predvideva, da bi Slovenija znaten del svojih kjotskih obveznosti izpolnjevala z nakupom pravic emitiranja TGP, saj obstajajo mogočesti za izpolnitev obveznosti z domačimi ukrepi ob zmernih stroških. To pomeni, da je za onesnaževalce izvajanje zakonodaje povezane z zmanjševanjem emisij TGP primarna obveznost. Izvedba zahtevanih ukrepov bo eden ključnih kriterijev pri odločitvi o razdelitvi pravic.
Možnosti so tudi za izpolnitev dela obveznosti s projekti mehanizma čistega razvoja (Clean Development Mechanism, CDM), t. j. z vlaganjem v državah v razvoju v projekte, ki bi imeli za posledico zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Pri mehanizmu skupnega izvajanja (Joint Implementation, JI) je Slovenija lahko gostiteljica ali izvajalka projektov v drugih državah Aneksa I. Načelno je treba dopustiti dvosmernost instrumenta, vendar oddajanje emisijskih dovoljenj, pri katerem bi druge države Aneksa I vlagale v ustrezne projekte v Sloveniji, ni smiselno, ker bo Slovenija potrebovala zmanjšanje emisij za izpolnitev svojih obveznosti. Projekti na osnovi skupnega izvajanja, iz katerih bi Slovenija pridobila emisijske pravice, pa bi omogočili tudi tehnološki prodor slovenskega gospodarstva. Večina držav zahodnega Balkana sodi med države, v katerih je mogoče izvajati projekte CDM. V državah vzhodne Evrope in zlasti v Rusiji ter v nekaterih drugih državah na območju nekdanje Sovjetske zveze pa je mogoče izvajanje projektov JI. Zaradi zahtevnega administrativnega postopka pri izvajanju JI projektov bo verjetno zanimivejše trgovanje z emisijskimi kuponi.