U;ni na;rt za izbirni predmet sloven{: ina

4.2 LEPOSLOVNO PISANJE

2.1 Pisanje v okviru predmeta literarni klub razdelimo na tri sklope> 

• pisanje, branje in diskusija o lastnih in tujih literarnih poskusih,

• pridobivanje estetskih izku[enj in senzibiliziranje za branje s pomo;jo literarnih igric in vaj

v pisanju,

• prevajanje.

2.2.1 U;enci spontano pi[ejo ter v mapi svoja besedila razvr[;ajo v tri razdelke> v prvega dajo

vse, kar je po njihovi lastni presoji najbolj[e, v drugega tisto, v kar kot avtorji dvomijo, v

tretjega pa, kar se jim ne zdi dobro in bi najraje zavrgli. U;itelj organizira izbiranje in ure-

janje prispevkov za razredni literarni list tako, da u;enci prebirajo besedila svojih

so[olcev, o njih fragmentarno bele/ijo prve vtise, ki jim kasneje slu/ijo za izhodi[;e

pogovorov, v katerih se bodo sodbe in misli o prebranem raz;i[;evale. Druga priprava

na diskusijo o prispevkih je dogovorjena po parih. Prvi bralec zapi[e odziv na prebrano

delo in ga preda drugemu, da napi[e svoje mnenje o izvirnem besedilu ter so[ol;evemu

zapisu ob njem. Vse skupaj pozneje prebereta pred ;lani uredni[kega odbora, ki si noti-

rajo opombe, kar pozneje omogo;a argumentiran pogovor. Med tem pogovorom u;itelj

sodeluje kot organizacijski vodja, spodbujevalec in usmerjevalec pogovora, tako da se

vklju;uje z izzivalnimi vpra[anji, ki naj bi u;encem pomagala formulirati odgovore in jih

silila v nova spra[evanja o knji/evnosti. Na tej podlagi uredni[ki odbor izbere prispevke

in jih razvrsti v svoj list, posebno rubriko [olskega glasila ali samostojno publikacijo.

2.2.2 V kontekst pove;evanja u;en;eve recepcijske sposobnosti se kot metoda knji/ne vzgo-

je ume[;ajo izku[nje delavnic ustvarjalnega pisanja, saj so tesno povezane z literar-

noestetskim branjem in usmerjene v razvijanje bralne sposobnosti. Svoje mesto ima v

motivacijski in [e posebno v sklepni fazi [olskega ukvarjanja s knji/evnim besedilom.

Tako kot je knji/evnost sad ustvarjalnega dejanja, je njeno sprejemanje popolnej[e, ;e

je soustvarjalno, tj. ;e u;enec iz svojih zanimanj in do/ivljanja ter po svojih zmo/nostih

sledi umetnikovemu ustvarjalnemu procesu. Ob branju knji/evnega besedila se

;ustveno in domi[ljijsko vznemiri in si za/eli skozi jezik po svoje ustvarjati svet. Takrat

ni ve; u;enec, ki se “bojuje” s tujim besedilom, temve; se poisti z literarnimi junaki in

se kot ustvarjalec pribli/a piscu branega dela, postavljajo se mu vpra[anja bogatih

izraznih mo/nosti, ki mu jih ponuja jezik, in izbora slogovnih razli;ic. Smoter take

zamenjave vlog, pri kateri sprejemnik postane ustvarjalec, nikakor ne more biti urjenje

prihodnjih besednih ustvarjalcev, ampak v prvi vrsti pove;evanje bral;eve ob;utljivosti

za literarno besedilo in njegove konstitutivne elemente. Je pa seveda vsa ta dejavnost

tudi tesno povezana s cilji in nalogami sporo;anja. 

31

slovenscina izbirni - prelom  5/8/03  12:27  Page 31

---

Ker u;enec ob vstopu v fazo logi;nih intelektualnih operacij izgublja ;ut za jezikovne in

slogovne komponente knji/evnosti in v /elji po “osvajanju sveta” hlasta zgolj za zgod-

bo, se kreativno pisanje kar ponuja kot ena izmed u;inkovitej[ih prilo/nosti, kako mu

skozi ustvarjalno igro odpirati o;i za prezrto bogastvo knji/evnega dela. 

Slogovne vaje in literarne igrice nemalokrat prineseje zanimive rezultate in se lahko

objavijo v posebnih razdelkih [olskega glasila, njegovi tematski [tevilki, literarnem listu

in celo samostojni knji/ici ali pa jih u;enci po[ljejo uredni[tvom mladinskega tiska,

otrokom namenjenih rubrik v ;asopisih in radijskih oddaj za mlade.

2.2.2 Ob slovenjenju preprostej[ih literarnih del (anekdote, [ale, stripi ali slikanice, pesmi,

pravljice, pripovedke, dramski prizori ipd.) si u;enec odpira pogled na slovenski jezik s

perspektive struktur drugega jezika, se zave njene samosvojosti in si pridobiva imunost

pred nenadzorovanim prevzemanjem tujih jezikovnih prvin. U;itelju prevajanje slu/i kot

motivacija za branje, kot priprava na obdelavo nove snovi ali kot intenzivna komu-

nikacija z umetnostnim besedilom. Prevajanje je zato ena u;inkovitej[ih ustvarjalnih

iger, ker u;encu osvetli prezrte razse/nosti prebranega dela, saj ob lastnem ustvarjal-

nem naporu pri iskanju ustreznih jezikovnih in slogovnih re[itev postaja dojemljivej[i za

mnoge nove vidike knji/evnosti.

Gre torej [e za eno mo/nost slogovnih vaj, ki lahko potekajo na tri na;ine> 

– individualno prevajanje razli;nih besedil<

– individualno prevajanje istega besedila<

– individualno prevajanje na ve; delov razdeljenega dalj[ega besedila in skupinsko povezo-

vanje in usklajevanje fragmentov<

– skupinsko prevajanje istega besedila. 

Uspe[ni prevodi so dobrodo[li na straneh [olskega glasila ali celo v knji/nih izdajah, saj

u;enci na ta na;in so[olcem posredujejo doslej [e neprevedena knji/evna besedila, lahko pa

jih tudi po[ljejo v objavo medijem.

Literatura za u;itelje> 

M. Bla/i;> Kreativno pisanje, Ljubljana 1992.

M. Grosman> Bralec in knji/evnost, Ljubljana 1989.

M. Kordigel> Mladinska literatura, otroci in u;itelji, Ljubljana 1994.

B. Krakar Vogel> Skice za knji/evno didaktiko, Ljubljana 1991.

I. Saksida> Mladinska knji/evnost med literarno vedo in knji/evno didaktiko, Maribor 1991.

I. Saksida> Petdeset zlatnikov, Tr/i; 1998.

32

slovenscina izbirni - prelom  5/8/03  12:27  Page 32

---

5 STANDARDI ZNANJA 

U;enci> 

– izrazijo svoje literarnoestetsko do/ivetje, 

– ustvarjalno interpretativno preberejo umetnostno besedilo,

– raz;lenijo zna;ilnosti zunanje in notranje zgradbe knji/evnega dela, 

– opi[ejo knji/evno osebo, dogajalni prostor in ;as, 

– raz;lenijo dogajanje na dogajalne enote, 

– dolo;ijo temo besedila in vrsto pripovedovalca, 

– dolo;ijo vrsto slogovnega postopka, 

– pojasnijo razumevanje metafore,

– primerjajo umetnostna besedila glede na temo, knji/evne osebe, ;as in prostor, dogajanje

in snov, 

– napi[ejo kratko pesem in dramski prizor, 

– napi[ejo likovno pesem ali pesem lepljenko, 

– napi[ejo po eno basen, pripovedko ali bajko, anekdoto, spominsko ;rtico, fragment dalj[e

pripovedi in fragment trivialne pripovedi,

– napi[ejo fiktivni dnevnik knji/evne osebe, 

– napi[ejo dnevnik branja, 

– napi[ejo predstavitev avtorja in knjige,

– uporabljajo literarnovedne pojme. 

33

slovenscina izbirni - prelom  5/8/03  12:27  Page 33

---