U;ni na;rt za izbirni predmet sloven{: ina

3.2  IZOBRAÆEVALNI CILJI 

1 U:ENCI POZNAJO IN UPORABLJAJO NASLEDNJE STROKOVNO IZRAZJE TER GA ZNAJO OPISATI>

– glavni govor in stranski govor, 

– glavni in stranski motiv, 

– konflikt, 

– zgradba drame> zasnova, zaplet, vrh, razplet,

– komedija, komedija dell’ arte,

– tragedija, anti;na tragedija,

– melodrama,

– opera,

– balet,

– re/ijska knjiga, 

– elizabetinsko gledali[;e, W. Shakespeare

– Molierove komedije,

– za;etki slovenskega gledali[;a, A. T. Linhart,

– sodobna slovenska komedija> L. Suhodol;an, T. Partlji;.

2 PREDLAGANA BESEDILA ZA URESNI:EVANJE CILJEV

2.1 Mladinsko dramsko gledali[;e> 

B. A. Novak> 

Mala in velika Luna

M. Dekleva> 

Magnetni de;ek

K. Brenkova>

Igra o bogatinu in zdravilnem kamnu, Modra vrtnica za princesko

F. Bevk> 

Bedak Pavlek

P. Golia> 

Srce igra;k

M. Mikeln> 

Atomske bombe ni ve;

?. Petan> 

Star[i na prodaj, Metka in Janko

M. Dekleva>  

Len;a Flen;a

L. Suhodol;an> 

Nor;ije v gledali[;u, Narobe stvari v mestu Petpedi

S. Sim;i;> 

?alen

Veselo gledali[;e za prosti ;as, izbr. in ur. D. Aha;i;

Moliere za mlade, izbr. in prir. D. Aha;i;

Ime mi je igra, izbr. in ur. I. Saksida

13

slovenscina izbirni - prelom  5/8/03  12:25  Page 13

---

2.2 Mladinsko lutkovno gledali[;e> 

S. Makarovi;> 

Sovica Oka

B. A. Novak> 

Prizori iz /ivljenja stvari

F. Lain[;ek> 

Bara bara (V> F. Lain[;ek> Za lutkovno in otro[ko gledali[;e, s spremnimi dra-

matur[kimi in re/ijskimi napotki S. Jovanovic´a)

D. Zajc> 

Mlada Breda

2.3 Radijska igra

Frane Puntar> 

Hojladrija in druge radijske igre za mladino

4 DIDAKTI»NA PRIPORO»ILA ZA

URESNI»EVANJE U»NEGA NA»RTA

Izbirni predmet gledali[ki klub literarno zasnovo pouka dramatike, ki prevladuje pri sloven-

[;ini, nadgrajuje z teatrolo[kim pristopom k dramatiki. Predmet zato zdru/uje naslednje

dejavnosti> 

– recepcijske (branje besedil in gledanje predstav, izra/anje do/ivljanja govora, oseb,

scene, glasbe, gledali[;ega do/ivetja kot celote), 

– ustvarjalne (ustvarjanje zna;ilnih dramskih situacij in zgodb, pisanje dramskih besedil in

oblikovanje gledali[ke predstave ali njenih prvin) ter 

– razlagalno-raziskovalne oz. analiti;ne dejavnosti (izra/anje lastnega vrednotenja

gledali[ke predstave, re/ije, igre, spoznavanje zgodovine dramatike in gledali[;a). 

Recepcijske dejavnosti se povezujejo z besedili, ki so del u;nega na;rta za sloven[;ino, sez-

nam pa u;itelj in u;enci dopolnjujejo tudi z lastnimi predlogi. Izhodi[;e gledali[kih dejavnosti

je ustvarjalno, svobodno skupno branje dramskega besedila, raz;lenitev in oblikovanje pred-

loge za gledali[ki dogodek. U;enci, predvsem pa u;itelj, ob tem upo[tevajo “aktualnost”

besedila, in sicer glede na naslovnika ter temo.

Na;elo razvijanja 

ustvarjalnih dejavnosti je> ne “popolne” predstave, pa; pa (po mo/nosti)

javna uprizoritev. To na;elo zagotavlja javno predstavitev dela u;encev, in to tudi v primeru,

;e gledali[ki izdelek ni dodelan. Bistveno je, da je “predstava “ javno izvedena. S tem se

u;enci in u;itelj izognejo usmerjenosti zgolj k predstavi kot umetni[kemu izdelku in se

posvetijo procesu nastajanja gledali[kega dogodka. 

Razlagalno-raziskovalne oz. analiti;ne dejavnosti so v osnovni [oli manj pomembne kot

recepcijske in ustvarjalne. Med temi dejavnostmi so na prvem mestu spontani kriti[ki odzivi

14

slovenscina izbirni - prelom  5/8/03  12:25  Page 14

---

na besedilo, pridobivanje dramatur[kega in teatrolo[kega znanja pa je temu dodano.

Priporo;ljive so aktivne oblike in metode dela, npr. skupinsko in projektno delo. U;itelj spod-

buja tudi [ir[e raziskovalne projekte (npr. samostojno ali skupinsko raziskovanje gledali[ke

zgodovine lastnega kraja). 

Izbor bralnih in gledali[kih dejavnosti ter vsebin temelji na na;elih primernosti, postopnosti,

sistemati;nosti in vsebinske kontiniutete. 

{olska interpretacija in uprizoritev dramskega besedila potekata po naslednjem postopku> 

– individualnemu branju u;encev sledi izra/anje do/ivetij in analiza besedila,

– interpretativno skupinsko branje (bralna vaja),

– uprizoritev (delna ali celovita).

U;itelj se skupaj z u;enci na za;etku leta odlo;i za izvedbo izbirnega predmeta in sestavi

delovni na;rt. Ta lahko zajema eno ali ve; vsebinskih sklopov, ki jih predvideva izbirni pred-

met. Realizacija lahko poteka kot odrska postavitev dramskih prizorov iz razli;nih besedil, kot

kombinacija uprizoritve gledali[ke, lutkovne in radijske igre, kot uprizoritev dalj[ega besedi-

la ipd. Pridobivanje podatkovnega znanja (zgodovina in teorija gledali[;a) ne sme zamenjati

recepcijsko-poustvarjalnih dejavnosti.

Literatura za u;itelje> 

D. Aha;i;>

Mladina na odru, Ljubljana, Mladinska knjiga, 1969.

Gledali[ki besednjak, Ljubljana, MGL, 1981

D. Poni/> 

Kratka zgodovina evropske in ameri[ke dramatike, Ljubljana, Mihela;, 1994.

I. Saksida> 

Slovenska mladinska dramatika, Maribor, Obzorja, 1998.

5 STANDARDI ZNANJA

U;enci> 

– lo;ijo glavni in in stranski govor,

– v besedilu ozna;ijo dogajalne enote, 

– dolo;ijo glavne in stranske motive (dogodke) ter osnovni konflikt v dramskem besedilu, 

– pojasnijo zgradbo drame> zasnova, zaplet, vrh, razplet, 

– lo;ijo glavne in stranske osebe ter dialog in monolog,

– prepoznajo in opi[ejo zna;ilni dramski perspektivi (tragi;no in komi;no), poznajo prvine ko-

mi;nega> komi;na zunanjost lika, komi;ni karakter, komi;na situacija,

15

slovenscina izbirni - prelom  5/8/03  12:25  Page 15

---