U;ni na;rt za izbirni predmet sloven{: ina

– [olski ;asopis, razredni ;asopis, tematska [tevilka, slovstveni razpis,

– uredni[tvo, glavni, likovni, tehni;ni urednik, uredni[ki koncept,

– ogledalo, stolpec, rubrike, kolofon,

– lektor, korektor, dokumentalist.

4 U;enci spoznavajo najbolj pogoste stalne oblike novinarskega sporo;anja> 

– informativne zvrsti> vest, poro;ilo, reporta/o, anketo, intervju, okroglo mizo,

– interpretativne zvrsti> komentar, uvodnik, ;lanek in oceno.

5 U;enci spoznavajo slovstveno folkloro in se usposabljajo za njeno raziskovanje. Pridobivajo

temeljne pojme iz slovstvene folkloristike in uporabljajo naslednje izraze> 

– slovstvena folklora> pregovori, reki, uganke, zabavljivke, [ale, anekdote, lirske pesmi, spo-

mini, pripovedke, bajke, legende, pravljice, epske pesmi, grafiti,

– informator,

– kulturna dedi[;ina.

4 DIDAKTI»NA PRIPORO»ILA ZA URESNI»EVA-

NJE U»NEGA NA»RTA

1 RAZREDNI IN {OLSKI :ASOPIS

1.1 {olski ;asopis z vsemi spremljevalnimi oblikami in mo/nostmi spada med najpomemb-

nej[e interesne dejavnosti na na[ih [olah, saj ob njem u;enci poglabljajo svoje zmo/nosti

jezikovnega izra/anja in se vzgajajo v kriti;ne bralce in sprejemalce medijev, poleg

velikega [tevila mladih novinarjev pa lahko zaposli [e mnogo vrstnikov> likovnike,

fotografe, literate, raziskovalce vseh mogo;ih podro;ij, tiskarje, razpe;evalce itd. Pisanje

in urejanje takega glasila je sredi[;na dejavnost pri predmetu [olsko novinarstvo.

1.2 U;itelj izbirnega predmeta [olsko novinarstvo ima pri oblikovanju uredni[kega odbora

razrednega ali [olskega ;asopisa pomembno vlogo, saj pomaga u;encem razdeliti naloge

skladno z njihovimi zanimanji in sposobnostmi. Uredni[ki odbor predstavljajo vsi u;enci,

ki so se odlo;ili za izbirni predmet [olsko novinarstvo. Iz svoje srede izberejo glavnega

urednika, mu ob bok postavijo pomo;nika (ta je tudi njegov namestnik) ter med ostalimi

;lani uredni[kega odbora poi[;ejo urednike rubrik (rubrike o znanosti in tehniki, o umetnosti

41

slovenscina izbirni - prelom  5/8/03  12:27  Page 41

---

in kulturi, o /ivljenju na [oli in v kraju, o [portu, literarnih in veselih strani ipd.). U;itelj [e

posebno tesno sodeluje z u;iteljema likovnega in tehni;nega pouka, da skupaj najdejo

likovnega in tehni;nega urednika. U;enci, ki najbolje obvladujejo slovenski jezik in

pravopis prevzamejo naloge lektorjev in korektorjev besedil, pripravljenih za tisk. Za vso

dokumentacijo uredni[tva skrbi dokumentalist. Zadol/itve so med u;ence enakomerno

razdeljene, med letom pa jih po dogovoru lahko zamenjajo.

U;enci na za;etku izberejo ime ;asopisa. To naj bo izvirno, /ivahno in naj nakazuje kako

zna;ilnost generacije, kraja ali [ole. 

1.3 U;itelj in uredni[tvo se odlo;ajo za razredni list, v katerem objavljajo zgolj svoja besedila,

ali [olski ;asopis, da ga bo sooblikovalo ;imve; dopisnikov iz vseh razredov. Na tej pod-

lagi oblikujejo izvirni koncept lista. Vse sestanke uredni[kega odbora vodi glavni urednik,

njegov pomo;nik ali dokumentalist, ki zamisli in sklepe zapisuje. Uredniki rubrik poro;ajo

o zbranih prispevkih, jih dajo v branje ostalim u;encem in se v argumentiranem pogovoru

odlo;ajo za objavo ali proti njej. Sprejeta besedila oddajo glavnemu uredniku. Ta jih, ure-

jene po rubrikah, razvr[;a v uredni[ki mapi, da se poka/ejo prvi obrisi bodo;ega ;asopisa.

Poglejmo enega izmed uveljavljenih modelov> 

– uvodnik (uredni[ki ali aktualnotematski),

– informativne rubrike (vesti ali kronike [olskih in ob[olskih dogodkov),

– ;lankarski del (rubrike Na[ komentar, Mali intervju, Reporta/e iz [olskih klopi, Na[e

ocene, Potopisne strani ipd.),

– poljudna vsebina (rubrike Svet okrog nas, Koledar novic iz narave, Iz znanosti in tehnike,

Mladi raziskovalec, Zgodbe o /ivalih ipd.),

– literarni del (rubrike Zgodbe, pesmi in zapisi, Spominske ;rtice, Iz prevajalske delavnice,

Povest v nadaljevanjih, Razmi[ljanja, Literarna reporta/a, Intervju ipd.),

– [portna rubrika (nadnaslovi Iz dela {{D, {olska ko[arkarska liga, {portnik meseca, Vesti

z igri[;, {ahovska stran ipd.),

– zabavne strani ([ale iz [olskih klopi, rebusi in kri/anke, uganke itd.),

– kolofon.

Pri urejanju prispevkov se izkristalizira osrednja tema, ki ji je treba najti najbolj vidno

mesto v ;asopisu in ob njej u;inkovito in smiselno nizati ostale rubrike. :asopis, ki bi imel

stalni vrstni red rubrik, zacementiran iz [tevilke v [tevilko, bi s;asoma okostenel, saj bi

mladim sodelavcem sugeriral, da bodo uspe[nej[i, ;e se bodo prilagajali togemu koncep-

tu in v nedogled variirali /e objavljene teme. 

Dober [olski ;asopis prina[a pestre vsebine v raznovrstnih oblikah. V u;ne na;rte za pouk

sloven[;ine je vklju;eno branje in tvorjenje strokovnih in publicisti;nih besedil, pri

42

slovenscina izbirni - prelom  5/8/03  12:27  Page 42

---

izbirnem predmetu [olsko novinarstvo pa u;itelj pri u;encih to znanje utrjuje in poglablja

ter ga vpleta v delo uredni[tva ;asopisa. Svetuje jim pri iskanju oblike, s katero bodo

ustrezno predstavili izbrane dogodke, probleme ali osebnosti. 

1.4 Tako zraste osrednja tema [tevilke, neredko pa se celo osamosvoji v tematski ;asopis.

U;ence pa k pisanju in zbiranju gradiva za tematske [tevilke pripravijo tudi predlogi projekt-

nih ali raziskovalnih nalog, ki jih razpi[ejo [ole, dru[tva ali mladinski listi. U;iteljeva vloga pri

nastajanju tematskega lista ali zbornika, za katerega so se u;enci sami odlo;ili, je v prvi fazi

predvsem v tem, da izkoristi otro[ko radovednost, vedo/eljnost in voljo do odkrivanja nove-

ga, da torej ugotovi stopnjo interesov svojih u;encev, nato pa te [iri in poglablja. :e so u;enci

prepu[;eni samim sebi, svoje na;rte, ki so ponavadi velikopotezni, redkokdaj izpeljejo do

konca, zato je tudi pozneje vedno pripravljen, da jim v kriti;nih trenutkih kaj pojasni, jim sve-

tuje ustrezno obliko pisanja, v kateri se bodo najbolje izrazili, jim ponudi literaturo, jih usmeri

k strokovnjaku, napoti v knji/nico ali arhiv in jih opozarja na [ir[i kontekst teme. Tako si

vedenje o nekem problemu [irijo in poglabljajo, o svojih spoznanjih in izku[njah poro;ajo

so[olcem, zato u;itelju ni ve; te/ko pritegniti k sodelovanju pri projektu [e ve; u;encev. Igra

prera[;a v raziskovanje in se lahko spet v igro vra;a. U;itelj je pozoren, da se u;enci ne lote-

vajo prete/kih ali prelahkih nalog in da je skupinsko delo usklajeno in dobro organizirano.

V;asih vnema splahni, novi interesi prihajajo navskri/ s prej[njimi. Takrat skupaj pregledajo,

kaj je /e narejenega, u;itelj pa jim poka/e bli/nje cilje in te postavi v ravnovesje s kon;nimi.

Kadar pobudo za posebno [tevilko ;asopisa dá u;itelj, se mora na motiviranje u;encev [e

bolje pripraviti. U;ence pritegne nenavadna tematika, presenetljiva in na prvi pogled

/ivahna snov, zato je na za;etku treba njihovo pozornost usmeriti v najbolj privla;ne

prvine projekta. :e ne sprejmejo ponujene teme, je bolje, da u;itelj misel nanjo opusti ali

pozneje ponovno poskusi z novo generacijo.

1.5 S [iroko raz[irjenostjo kasetnih magnetofonov se [olskemu novinarstvu odpira [e nova

(variantna) mo/nost>  na kaseto posnamejo zvo;no glasilo in ga z direktnim kabelskim presne-

mavanjem tudi razmno/ijo. V javnost na ta na;in po[ljejo glasbeno poustvarjalnost svojih

so[olcev, posnetke [olskega pevskega zbora ali orkestra, folklornega petja ali koncerta popu-

larne skupine, literarnega ve;era ali pogovora z zanimivimi sogovorniki, zvo;ne zapise dogod-

kov in prireditev v svojem kraju ipd. V sodelovanju z literarnim in gledali[kim klubom pripravijo

kraj[o radijsko igro in jo vklju;ijo v svoj zvo;ni ;asopis. Vse opombe pri snemanju, vse razli;ice

posnetkov in druge opombe zapi[ejo v snemalno knjigo, da je kasneje pri monta/i delo la/je.

Obenem s kaseto uredni[tvo lahko izda tudi tiskani del glasila ali prilogo. V zve/;i;u, ki ga

dodajo [katlici z magnetofonskim trakom, u;enci objavijo prispevke, ki na kaseti ne bi bili

43

slovenscina izbirni - prelom  5/8/03  12:27  Page 43

---

u;inkoviti, ali take, ki dopolnjujejo posneto gradivo (fotografije, ilustracije, notne zapise ipd.). 

1.6 V zadnji fazi urejanja se vklju;ita [e likovni in tehni;ni mentor. Glavni, likovni in tehni;ni

urednik skicirajo ogledalo ;asopisa, s katerim glede na uredni[ki koncept na dolo;enem

[tevilu listov predvidijo prostor za novinarske, literarne in likovne prispevke. Rokopisnih

listov, kakr[ne pozna na[a [olska zgodovina, je danes malo, tudi natipkanih na pisalnem

stroju (delo [olske administracije ali u;itelja) je vse manj. Pisno gradivo otroci sami

prepi[ejo v ra;unalnik in ga s pomo;jo ustreznih programov oblikujejo in urejajo.

Tudi tiskanje [olskega ;asopisa s ciklopisnim ali s ciklostilnim razmno/evalnim strojem je

/e preteklost. Ve;ina [ol si je nabavila moderne stroje za elektronsko preslikavanje, tako

razredne ;asopise in [olske liste v manj[i nakladi razmno/ijo z njimi. Kadar pa uredni[tvo

na;rtuje ve;je [tevilo izvodov, pa ;asopis dá natisnit v kopirnice ali tiskarne. Tam na

posebne elektronske matrice ali filme zlahka preslikajo stolpce ali rokopise, risbe, grafike

in dokaj dobro tudi fotografije. 

Potiskane liste u;enci spet zlagajo in spenjajo kar sami, razen kadar ima ;asopis ve;ji obseg.

1.7 Uredni[tvo v okviru pouka predmeta [olsko novinarstvo izda svoj ;asopis trikrat letno, kar

zagotavlja njegovo aktualnost in omogo;a kakovost. Tak ritem ohranja ob dobrem u;itel-

jevem na;rtovanju pouka in organiziranem uredni[kem delu. Izogiba naj se pripravljanju

zajetnega zbornika prispevkov, ki izide le enkrat ob zaklju;ku [olskega leta. Posamezna

redna [tevilka naj ne bi presegala 16 strani, priloge in tematske publikacije pa imajo vse-

binam ustrezen obseg.

Najbolj priporo;ljiv format osnovno[olskih listov je 297 x 210 mm (A4), to je velikost pi-

sarni[ke pole, saj se nanj dá dovolj pregledno razporediti besedila in likovne prispevke.

Zelo preprosto je tak list prepogniti, da nastane format A5, redkej[i pa so primeri ;asopisa

kvadratne oblike (210 x 210 mm) ali druga;nih, saj so precej dra/ji.

2. SLOVSTVENA FOLKLORA

2.1 Seznanjanje s slovensko slovstveno folkloro, spoznavanje mo/nosti njenega preu;evanja

in uvajanje v zbiranje kulturne dedi[;ine so pomembne dejavnosti pri predmetu [olsko

novinarstvo. Omogo;ajo u;en;evo /ivo vklju;evanje v okolje, povezavo z drugimi pred-

meti in etnologijo ter uresni;evanje interdisciplinarnosti. U;encem omogo;ajo povezanost

z njihovo govorno podlago, nare;jem in pogovornim jezikom. Pritegnejo in zaposlujejo

u;ence, ki imajo razli;na nagnjenja in sposobnosti, kar je pomembno za njihovo osebnost-

no rast. Ob njih si razvijajo sposobnosti za vse [tiri sporazumevalne dejavnosti>

poslu[anje, govorjenje, branje in pisanje, zapisovanje. 

44

slovenscina izbirni - prelom  5/8/03  12:27  Page 44

---

2.2 Vsak folklorni dogodek je ‘folklorna monodrama’ in s tem v bistvu oblika gledali[;a. Tako

se u;enci seznanjajo s prvobitno ustvarjalnostjo na razli;nih ravneh v /ivo. Hkrati pa jim

predmet ponuja tudi vrsto prilo/nosti za seznanjanje s slovensko literaturo, ;e je

pozornost usmerjena bolj vanjo in ne toliko na teren. Tu je najve; mo/nosti za celostno

sprejemanje od spoznavanja do do/ivljanja. 

2.3 Najustreznej[i obliki za [olsko ukvarjanje s slovstveno folkloro sta skupinsko in projektno

delo. Tu je kar najve; mo/nosti za celostno u;enje, saj delo vklju;uje proces od spozna-

vanja k do/ivljanju in vklju;uje tudi mo/nost za sodelovalno u;enje. Ustvarjalno sodeluje-

jo u;enci, ki so vklju;eni v razli;ne izbirne predmete in kro/ke (gledali[ki, literarni, dopis-

ni[ki, zemljepisni, zgodovinski, turisti;ni, fotografski itd.). Pode/elje ima pri zbiranju

slovstvene folklore prednost, toda tudi mestno okolje ponuja u;itelju in u;encem veliko

prilo/nosti, saj slovstvena folklora [e zdale; ni izraz zgolj agrafi;ne kulture.

Nekaj izto;nic za terensko delo> 

2.3.1 Najprej je primerno u;encem pojasniti temeljne pojme in jih seznaniti s sodobno termi-

nologijo, da si z njo osvojijo sistem izra/anja in pridobijo ob;utek za razmejevanje

slovstvene folklore in literature. Vmesni prostor, ki sega s svojimi valencami vanju, je

literarjenje\literar;enje. V okviru slovstvene folkloristike je zelo pomembno opozorilo na

lo;evanje med (slovstveno) folkloro in folklorizmom, ki je bolj ali manj njen ponaredek.

2.3.2 U;encem nato predstavimo bli/nje in daljnje cilje zbiranja gradiva na terenu. Pou;imo

jih, da je bila slovstvena folklora nekdaj edina oblika besednega umetnostnega

izra/anja, da pa od za;etka /ivljenja literature (pri nas od protestantizma dalje) /ivita

obe veji besedne umetnosti vzporedno, vsaka s svojim /anrskim sistemom, ki se med

seboj dopolnjujeta. Tudi glede na snov in motiviko obstajata med njima veliko so\delo-

vanje, vendar pa si je zaradi tehni;nega tipa komunikacije literatura v javnem /ivljenju

nasproti slovstveni folklori pridobila velikansko prednost.

2.3.3 Kdo so lahko informatorji| Najprej seveda star[i, stari star[i in drugi sorodniki, sosedje

in sova[;ani\sokrajani. Nikakor ne gre spregledati domov upokojencev in druge vrste

varovancev, na obisk v njih pa je treba otroke ustrezno pripraviti.

2.3.4 Po na;elu od la/jega k te/jemu, od bli/njega k daljnjemu jih najprej navajamo na zapis

kraj[ih in v tem pogledu la/jih /anrov, kot so pregovori, uganke, pesmi\ce. Zapisovanje

folklornih pripovedi je namre; te/je od zapisovanja ritmiziranih in verzificiranih besedil,

pri katerih shema pomaga oblikovanju besedila, medtem ko pri proznem oblikovanju

tega ni in je pripovedovalec veliko bolj prepu[;en samemu sebi. To pomeni, da se glede

na oblikovanje od njega zahteva ve;ja ustvarjalnost, ;etudi pri tem upo[teva in uporab-

lja stereotipe in formule, kar delno ustreza verznim vzorcem pri pesmih. Glede na pre-

45

slovenscina izbirni - prelom  5/8/03  12:27  Page 45

---

vladovanje vrednostnega sistema literature, se zdi presenetljivo, da je v slovstveni folk-

lori proza bolj izpovedna kot pesmi, zato je tudi te/je priti do nje. Pripovedi je tudi (filo-

lo[ko) te/je zapisovati, ker so praviloma v nare;ju, medtem ko so pesmi veliko bli/je

knji/nemu jeziku. Idealno je, da se katera koli vrsta slovstvene folklore snema na mag-

netofon\kasetofon in potem dobesedno prepi[e. Vsekakor si ni dovoljeno ni; izmi[ljati,

dodajati iz svojega. Danes je hkrati z ravnino teksta mogo;e z video posnetki registrirati

tudi ravnini konteksta in teksture. :e pa ne, je koristna vsaj dobra (zaradi obstojnosti

najbolje ;rno-bela) fotografija.

2.3.5 Etika je nad znanostjo! Nikoli ni dovoljeno snemati z magnetofonom, ne da bi informa-

torja vpra[ali za dovoljenje. Res je velika umetnost pripraviti pripovedovalca do tega, da

se sprosti in za;ne pripovedovati na na[o /eljo, toda raj[i se zadovoljimo s slab[imi pos-

netki, z zamudnim zapisovanjem ali celo zgolj obnovo pripovedi, kakor da bi prevarali

;loveka, ki nam je zaupal svojo nadarjenost in vednost.

2.3.6 Izhodi[;e> Naklju;nemu sogovorniku se najla/je pribli/amo z vpra[anji o zunanjih

posebnostih okolja, kamor prihajamo (npr. o ledinskih imenih, ali o njih obstajajo 

kake zgodbice). V pogovoru polagoma repertoar raz[irjamo vse tja do miti;nih tem, ki

so danes v spominu najgloblje zakopane in od njih dobivamo le okru[ke.

2.4 Dokumentiranje gradiva> Priporo;ljivo je zapisati vsako enoto slovstvene folklore na svoj

list formata A4. S tem si zelo olaj[amo urejanje gradiva pri razvr[;anju v posamezna

poglavja. K vsaki enoti pripi[emo ime in priimek pevca\pripovedovalca, leto, kraj rojstva

in poklic ter podatke o kraju in ;asu zapisa. Primerno je, da poizvemo, ali se je od kod

priselil, od kod pesem\pripoved pozna in kdo mu jo je posredoval. Dodamo [e opombe o

kontekstu in teksturi> ali je pel\pripovedoval, pri kak[nem delu ali zgolj naro;eno (kar je

v bistvu umetno skonstruiran kontekst), je pripovedoval /ivahno, monotono, kak[ne so

bile glasovna ubranost, mimika, gestikulacija, je poslu[al [e kdo poleg nas|

2.5 Predstavitev zbranega gradiva> 

– u;enci pripravijo razstavo zapisov, zbranih predmetov in fotografij o terenskem delu<

– jo zdru/ijo s prireditvijo, na kateri predvajajo dokumentarne posnetke ali nastopajo na pod-

lagi zbranega gradiva, praviloma z avtenti;no nare;no izgovorjavo<

– pripravijo gradivo za objavo v [olskem ;asopisu (v rubriki, tematski [tevilki), posebni pub-

likaciji in\ali na medmre/ju< 

– z njim konkurirajo za objavo v lokalnih glasilih, na radiu, televiziji ter morda prodrejo celo na

program osrednjih medijskih hi[ in knji/nih zalo/b<

– z njim obogatijo arhive dialektologov in slovstvenih folkloristov, saj jim slu/i za raziskave.

46

slovenscina izbirni - prelom  5/8/03  12:27  Page 46

---

2.6 Na [olah, ki nimajo primernega zaledja za zbiranje gradiva na terenu, je z u;enci mo/no

organizirati izpisovanje posameznih motivov slovstvene folklore iz ;asopisov in revij

(posebno lokalno obarvanih), iz koledarjev in pokrajinskih zbornikov, ne nazadnje iz lepo-

slovja ali knjig iz zbirke Glasovi in jim iskati medsebojne primerjave. Tudi v tem primeru

jih je treba navajati k ustreznemu citiranju in dokumentiranju gradiva ter njegovemu

komentiranju, za sklep pa prav tako sledijo razli;ne predstavitve (nastop pred doma;im

ob;instvom, objave v [olskem ;asopisu ipd.). S tem se enakovredno krepi u;en;eva narod-

na istovetnost, ustvarjalnost, smisel za skupinsko delo in pozitiven odnos do doma;e kul-

turne dedi[;ine.

3. OSTALA RAZISKOVANJA

3.1 Priporo;ljivi obliki za izvajanje izbirnega predmeta [olsko novinarstvo sta skupinsko in

projektno delo. Kadar se to razraste v [olsko raziskovalno nalogo, jo mentor vklju;i v

gibanje Znanost mladini, kjer u;enci pridobivajo osnove in temeljne metode znanstvene-

ga raziskovanja jezika, knji/evnosti in folkoristike.

3.2 U;ence zadnjih dveh razredov osnovne [ole u;itelja sloven[;ine in [olskega novinarstva

vzpodbujata k vklju;evanju v 1. stopnjo Tekmovanja v znanju materin[;ine za Cankarjevo

priznanje ter jih usmerjata k temeljitej[emu [tudiju slovenskega jezika in slovenske

besedne umetnosti ter jim utrjujeta nazore o slovenskem jeziku in vrednosti njegovih

umetnostnih besedil. Vsebino tekmovanja dolo;ajo veljavni [olski programi in vsakoletni

razpis. Praviloma presega obseg u;nega na;rta in je naslonjena na dostopno literaturo.

U;enci se pomerijo med seboj na [olskem in vseslovenskem tekmovanju z re[evanjem

preizkusov znanja objektivnega tipa ter pisanjem pisnih nalog. 

3.3 Raziskovalni projekti in tekmovanja so z izbirnim predmetom samo posredno ciljno

povezani, zato [olsko novinarstvo ne sme prevzeti prevladujo;ega dele/a njihovih vsebin. 

47

slovenscina izbirni - prelom  5/8/03  12:27  Page 47

---

Literatura za u;itelje in u;ence> 

D. Bajt> Pi[em, torej sem, Maribor, Zalo/ba Obzorja, 1994. 

M. Ko[ir> Mladi novinar – pomaga lastna glava, Ljubljana, Mladinska knjiga, 1987.

M. Kalin Golob> Jezikovni koti;ki in jezikovna kultura, Ljubljana, Zalo/ni[tvo Jutro, 1996. 

F. Novak> Poslovni in uradovalni jezik, Ljubljana, Gospodarski vestnik, 1980. 

J. Sr[en> Jezik na[ vsakdanji, Ljubljana, Gospodarski vestnik, 1992. 

M. Stanonik> Slovstvena folklora v doma;em kraju, Ljubljana, ZRS{, 1990.

M. Stanonik> Slovstvena folklora, Ljubljana, DZS, 1998.

V deveti de/eli, Sto slovenskih pravljic iz na[ih dni, izbrala in uredila M. Stanonik, Ljubljana,

Mladinska knjiga, 1995.

Knjige iz zbirke Glasovi, Kme;ki glas, od 1988.

5 STANDARDI ZNANJA

U;enci>

– dolo;ijo bistvene sestavine zvrsti in vrst naslednjih publicisti;nih besedil> 

•

informativna zvrst novinarskega pisanja> vest, poro;ilo, reporta/a, anketa, intervju, okrogla miza,

•

interpretativna zvrst novinarskega pisanja> komentar, uvodnik, ;lanek in ocena, 

– napi[ejo vest, poro;ilo, reporta/o, anketo, intervju, komentar, uvodnik, ;lanek in oceno ter

pripravijo okroglo mizo, 

– posnemajo slog in jezik besedila, spremenijo socialno in funkcijsko zvrst,

– pripravijo najmanj en prispevek za razredni in [olski ;asopis ali za oddajo na [olskem radiu

oz. televiziji,

– pripravijo uredni[ki koncept ;asopisa, koncept tematske [tevilke, 

– likovno ali tehni;no uredijo ;aspopis, 

– po[ljejo najmanj en prispevek na uredni[tvo mladinske periodike ali drugih javnih medijev, 

– lektorirajo in korigirajo so[ol;ev prispevek, 

– nare;no in slengovsko besedilo prevedejo v knji/ni jezik in obratno, 

– sestavijo slovar;ek besed in frazemov iz svojega nare;ja ali slenga, 

– po magnetofonskem posnetku zapi[ejo folklorno pripoved in jo prevedejo v knji/ni jezik,

– zapi[ejo tri folklorna besedila, 

– opi[ejo eno [ego ali navado oz. predstavijo staro obrt ali dogodek iz zgodovine kraja, 

– poznajo strokovno izrazje s podro;ja novinarstva in slovstvene folkloristike. 

48

slovenscina izbirni - prelom  5/8/03  12:28  Page 48