U;ni na;rt za izbirni predmet sloven{: ina

22

1.3 U;enci se o prebranem pogovarjajo, predstavljajo in utemeljujejo svoja stali[;a. 

• Govorno upovedujejo svoje literarnoestetsko do/ivetje.

• Ustvarjalno interpretativno berejo umetnostna besedila.

• Pogovarjajo se o knji/evnosti.

• Govorno raz;lenjujejo zna;ilnosti zunanje in notranje zgradbe knji/evnega dela.

• Opisujejo knji/evno osebo, njeno zunanjost, socialne, eti;ne in psiholo[ke lastnosti.

Pripovedujejo o svoji identifikaciji s knji/evno osebo. Vzpostavljajo kriti;no razdaljo do

knji/evnih oseb. Utemeljujejo motive za ravnanje knji/evne osebe in jih povezujejo z

drugimi prvinami besedila (ideja, tema).

• Govorno upovedujejo domi[ljijsko;utne predstave dogajalnega prostora in ;asa v branem

besedilu.

• Govorno obnavljajo zgodbo prebranega knji/evnega besedila. Raz;ljenjujejo dogajanje na

dogajalne enote (glavno in stransko dogajanje, zaviranje in spe[itve dogajanja, analiti;na

in sinteti;na zgradba dogajanja) in pojasnjujejo njihovo funkcijo v besedilu.

• Dolo;ajo temo, razlagajo osrednjo idejo (sporo;ilo) besedila in razlikujejo snov.

• Govorno opisujejo vrsto pripovedovalca (vsevedni, osebni, lirski).

• Ugotavljajo vrsto slogovnega postopka v knji/evnem delu (opisovanje, subjektivno opiso-

vanje, ozna;evanje, poro;anje o dogajanju, dvogovor).

• Upovedujejo zaznavanje zvo;nosti, ritma in likovnosti pesni[kega jezika ter razumevanja

njihove povezave s sporo;ilnostjo.

• Govorno upovedujejo videnje pesemskih slik in razlagajo simboliko.

• Pojasnjujejo svoje razumevanje metafore, primere, poosebitve in drugih retori;nih figur v

sobesedilu.

1.4 U;enci umetnostna besedila primerjajo.

• Primerjajo perspektive knji/evnih oseb in opa/ajo njihovo soodvisnost.

• Govorno raz;lenjujejo zna;ilnosti notranje zgradbe dveh ali ve; umetnostnih besedil in jih

med seboj primerjajo (knji/evna oseba, ;as in prostor, dogajanje, zgodba).

• Knji/evna dela primerjajo glede na temo, osrednjo idejo (sporo;ilo) in snov.

• Lo;ujejo trivialna in umetni[ka dela.

1.5 U;enci spoznavajo dialo[kost branja knji/evnosti.

• Zavedajo se nujnosti bral;evega sooblikovanja besedila in legitimnosti lastnega mnenja,

zato ga izra/ajo v pogovoru.

• S pomo;jo ra;unalni[kega medmre/ja izmenjujejo mnenja o prebranem in se povezujejo z

bralnimi klubi drugih [ol.

slovenscina izbirni - prelom  5/8/03  12:26  Page 22

---

23

1.6 U;enci se samostojno seznanjajo s sodobno besedno umetnostjo in se o tem pogovarjajo.

• V prostem ;asu poi[;ejo knjigo, berejo razli;na besedila glede na njihove posebne zna;ilnos-

ti in zahteve (pesni[tvo, proza, dramatika, literarna veda, publicisti;na besedila, lastna lite-

rarna ustvarjalnost), obi[;ejo knji/nico, literarne prireditve, gledali[;e, filmske predstave. 

• Iz mladinskega tiska, a tudi /e iz ;asopisov in literarnih revij za odrasle se seznanjajo s

sodobno besedno umetnostjo. O prebranem pripovedujejo.

1.7 U;enci uporabljajo priro;nike, leksikone, slovarje.

1.8 U;enci se vklju;ijo v gibanje Bralna zna;ka ali S knjigo v svet.

1.9 U;enci oblikujejo razredno knji/nico.

• Na podlagi anket o najljub[ih knjigah pripravijo ob;asne razstave in malo razredno knji/nico.

• Oblikujejo posterje o svojem branju in z njim povezanimi dejavnostmi.

1.10 U;enci pripravijo tematsko literarno uro ali sre;anje s knji/evnikom.

2 PISANJE

2. 1 POUSTVARJALNO IN USTVARJALNO PISANJE

2.1.1 U;enci ustvarjajo do/ivljajska in domi[ljijska besedila, ki vklju;ujejo prvine umetnost-

nega jezika.

• Tvorijo nove knji/evne prostore. Prostore svojega fiktivnega sveta opisujejo podrobno in

v povezavi s knji/evno osebo ter fabulo.

• Ustvarjajo svoje domi[ljijske svetove, ki se dogajajo v preteklosti, prihodnosti ali sedan-

josti. Dogajalni ;as v svoji pripovedi upovedujejo z omembami okoli[;in, dogodkov,

navad, predmetov ipd., zna;ilnih za obdobje, in s posrednimi besedilnimi podatki (npr. z

arhaizmi, neologizmi, slengizmi).

• Tvorijo domi[ljijsko pripoved kot logi;no zaporedje dogodkov.

• Tvorijo lastna besedila z analiti;no ali sinteti;no zgradbo.

• Napi[ejo samostojno domi[ljijsko besedilo, tako da izbirajo med vsevednim, demo-

krati;nim pripovedovalcem ali lirskim subjektom.

slovenscina izbirni - prelom  5/8/03  12:26  Page 23

---

24

• Pi[ejo pesmi prozo in dramske forme ter pri tem upo[tevajo dolo;ila knji/evne zvrsti in

vrste.

• V svojih ustvarjalnih izdelkih prepletajo resni;nost in fikcijo. Pri tem upo[tevajo zakoni-

tosti /anra.

• Tvorijo u;inkovite zvo;ne nize (onomatopoija, glasovno slikanje).

• Tvorijo preprosto likovno pesem. Iz ;asopisa oblikujejo pesem lepljenko.

• Tvorijo rime in oblikujejo preproste rimane verzne forme. 

• Tvorijo nove besede in govorno razlagajo povezave s sporo;ilnostjo.

• Tvorijo nove pesemske slike.

• Pi[ejo basen, pripovedko, bajko, anekdoto, fragment (realisti;ne mladinske, pustolovske,

kriminalne) povesti, fragment (zgodovinskega, znanstvenofantasti;nega) romana.

• Pi[ejo do/ivljajsko in spominsko spisje, s katerim se pribli/ujejo formi ;rtice.

• Po pripovedih starej[ih pi[ejo njihove resni;ne zgodbe iz preteklosti.

• V skupini sodelujejo pri pisanju kolektivne povesti. Na podlagi skupnih izhodi[; (knji/evne

osebe, dogajalni prostor in ;as) pi[ejo zaokro/ene zgodbe, ki jih uredni[ko pove/ejo v

nanizanko.

• V skupini sodelujejo pri pisanju podajanke. Svojo kolektivno povest postopoma dograju-

jejo, tako da jo vsak pisec nadaljuje tam, kjer jo je predhodnik prenehal pisati.

• Pi[ejo fabulativna pisma in fiktivne dnevnike.

• Na podlagi ;asopisne vesti oblikujejo kratke realisti;ne pripovedi, v katerih veljajo zakoni-

tosti realnega sveta in v katerih je dogajanje povezano v trden vzro;no-posledi;ni sistem.

• Iz tujega jezika prevedejo kraj[e preprostej[e pesemsko ali prozno besedilo.

• Pi[ejo in ri[ejo strip.

2.1.2 U;enci se poustvarjalno odzivajo na prebrano.

• U;enci na podlagi hipoteti;nega polo/aja oblikujejo domi[ljijski spis, v katerem prika/ejo

svojo identifikacijo s knji/evno osebo.

• Podobe knji/evnih oseb upovedujejo s pomo;jo posrednih besedilnih signalov. V obliki

fragmentarnih dialogov, samogovorov, dnevni[kih zapisov ali pisem pi[ejo, kako na isto

situacijo ali dogodek iz svojega zornega kota gledajo razli;ne knji/evne osebe.

• Tvorijo nove knji/evne osebe po analogiji z literarnim besedilom. Sestavijo jih iz oseb, ki so

jih spoznali v drugih literarnih delih, na filmu ali v realnem /ivljenju. Pri ustvarjanju svojih

oseb upo[tevajo psiholo[ka in socialna dolo;ila le-teh. Posebej pozorni so na podrobnosti.

• Poustvarjalno posnemajo prebrano knji/evno besedilo, tako da izbirajo med vsevednim,

demokrati;nim pripovedovalcem ali lirskim subjektom.

slovenscina izbirni - prelom  5/8/03  12:26  Page 24

---