U;ni na;rt za izbirni predmet sloven{: ina

28

O. Wilde> Hi[a granatnih

jabolk,

H. G. Wells> Nevidni

;lovek\Vojna

svetov\:asovni stroj,

P. Zidar> Kukavi;ji

Mihec\Glavne osebe na

potepu\Pi[em knjigo,

I. Zorman> V sedemnajstem,

D. Zupan> Lete;i

ma;ki\Trnovska mafija,

D. Kette> Pesmi,

S. Kosovel> Pesmi,

J. Menart> Pesnik se pred-

stavi,

J. Murn> Pesmi,

B. A. Novak> Oblike

sveta\Oblike srca\Blablabla,

Pa da bi znal, bi vam zapel

(izbor iz sodobne slovenske

poezije),

T. Pav;ek> Majnice> fulaste

pesmi,

B. Golob> Srce ustvarja, roka

pi[e\Do zvezd in nazaj\Znani

obrazi,

A. Goljev[;ek> Med bogovi in

demoni,

J. Mu[i;> Zgodbe o

Pre[ernu\Pre[eren v

upodobitvah.

2 U:ENCI PRIDOBIVAJO LITERARNOVEDNE POJME.

U;enci poznajo in uporabljajo naslednje strokovno izrazje ter ga znajo opisati> 

– Knji/evne zvrsti in vrste.

– Trivialna in umetnostna besedila.

– Tema, snov, ideja (sporo;ilo), zgradba knji/evnega dela.

– Tragi;na in komi;na knji/evna perspektiva. 

– Pesni[tvo> pesni[ki jezik, zvo;nost, onomatopoija, ritem, metrum, stopica, prosti verz, rima (mo-

[ka, /enska, zaporedna, oklepajo;a, prestopna), aliteracija, asonanca, verz, kitica< metafora, pri-

mera, poosebitev, stalni okrasni pridevek, simbol< refren, ponavljanje, stopnjevanje< likovna

pesem.

Lirska in epska pesem.

Stalne pesni[ke oblike> balada, romanca, sonet, glosa, gazela.

Ljubezenska, domovinska, socialna, razpolo/enjska, miselna pesem.

– Proza (basen, pripovedka, bajka, anekdota, humoreska, novela, ;rtica, povest, roman>

ljubezenski, biografski, zgodovinski, pustolovski, znanstvenofantasti;ni< trivialna pripoved,

spominska literatura).

Vrste pripovedovalca> vsevedni, osebni, lirski.

Knji/evna oseba (zunanjost, socialne, eti;ne, psiholo[ke lastnosti), karakterizacija

(neposredna, posredna), motiv za ravnanje, perspektive knji/evnih oseb, identifikacija< 

Knji/evni ;as in prostor.

slovenscina izbirni - prelom  5/8/03  12:27  Page 28

---

Dogajanje> dogajalne enote (glavno, stransko dogajanje, zaviranje, spe[itve dogajanja,

analiti;na in sinteti;na zgradba), zgodba. 

Poglavje, okvirna pripoved.

Slogovni postopki> opisovanje, subjektivno opisovanje, ozna;evanje, poro;anje o dogaja-

nju, dvogovor.

— Literarna revija, antologija, priro;nik, leksikon, slovar, knji/nica.

4 DIDAKTI»NA PRIPORO»ILA ZA URESNI»EVA-

NJE U»NEGA NA»RTA

4.1 BRALNI KLUB

1.1 U;itelj si mora prizadevati v bralnem klubu ustvariti pogoje za ;im bolj ustvarjalno

u;en;evo komunikacijo z literarnim besedilom oziroma za ;im intenzivnej[o produktivno

prekrivanje bral;evega horizonta pri;akovanj s pomenskim poljem besedila. Zato naj bo

te/i[;e na literarnoestetskem branju, kjer je v sredi[;u aktiviranje bral;evega ;ustvenega

do/ivljanja in domi[ljijskega sodelovanja pri oblikovanju eidetskih predstav prvin notran-

je zgradbe literarnega dela. Kognitivni del pri pouku ne sme izostati, a je vkomponiran vanj

le do stopnje in na na;in, ko z njim pove;amo u;en;evo recepcijsko sposobnost, ne ogro-

zimo pa kon;nega cilja> u/itka ob branju in privzgajanja trajne naklonjenosti leposlovju.

Pri obravnavi umetnostnega besedila se u;itelj naslanja na literarnozgodovinsko, lite-

rarnoteoreti;no in besediloslovno znanje, ki ga u;enec pridobi pri pouku predmeta

sloven[;ina, in ga po potrebi nadgradi. To znanje pa ne sme biti kon;ni cilj pouka

knji/evnosti< potrebno ga je vgrajevati v bral;ev horizont pri;akovanj, da bo ob vsakem

novem branju sposoben zaznati ve; besedilnih signalov, ki jih je avtor za dekodiranje po-

mena vgradil v literarno delo.

1.2 U;itelj je zelo aktiven pri prvi stopnji dela z umetnostnim besedilom, pri motivaciji za bra-

nje. Na drugi stopnji branja, ko povezuje zaznane prvine v eidetsko predstavo, pa mora

u;enec ostati sam s knji/evnim delom. Njegova pristna komunikacija z branim leposlov-

nim besedilom nujno vodi do individualnega pomena, ki ga v skladu s svojim imanentnim

horizontom pri;akovanj vstavi vsak u;enec na svoj na;in. U;itelj se spet vklju;i na stopnji

interpretacije in vrednotenja. Razpravljanja o literaturi usmerja in vodi na take na;ine, da

u;ence spodbuja, naj ubesedijo svoje pomene prebranega besedila. Tako se razprostre

pahlja;a razli;nih mo/nih interpretacij. U;iteljeva interpretacija je kot ena med vseh prav

tako legitimna, nikakor pa ne more ([e posebej ob prebiranju mladinske knji/evnosti)

29

slovenscina izbirni - prelom  5/8/03  12:27  Page 29

---

zamenjati tistih, ki so jih povedali ali zapisali u;enci. Prav priznavanje individualnega po-

mena je temelj pouka knji/evnosti, ki je usmerjen v literarno do/ivetje. 

1.3 U;itelj pove;uje recepcijske sposobnosti u;encev, ;e delo v bralnem klubu organizira in

vodi tako, da ti ustvarjalno komunicirajo s knji/evnimi besedili, da so z njimi v dialogu.

Tak[nih treningov recepcijske sposobnosti ne morejo nadomestiti nikakr[ne bli/njice

u;iteljevih interpretacij, ki naj bi vodili u;ence k “idealnemu” literarnoestetskemu

do/ivetju in avtorjevemu namenu. 

1.3.1 Primer dela s pesni[kim besedilom pri predmetu literarni klub> 

• U;enci ob prvem branju oblikujejo prvi osnutek lastnega besedilnega pomena, prve vtise.

Svojo reakcijo na prebrano si zabele/ijo, ne da bi posebej pazili na jezik in slog svojega

pisanja, lahko tudi v obliki miselnih vzorcev.

• Ti zapiski so osnova za pogovor s so[olci. Sedaj je prilo/nost za soo;enje z besedilnimi

pomeni, ki so jih konstituirali so[olci, in argumentirana diskusija jih opozarja na prezrte

vidike prebranega. U;itelj se lahko vklju;i s svojim besedilnim pomenom, vendar kot z

enakovrednim prispevkom, sicer pa deluje kot organizator, spodbujevalec in usmerjevalec

pogovora. Pri tem lahko postavlja “izzivalna” vpra[anja in pomaga otrokom formulirati

stali[;a ali nova vpra[anja. (Nekaj vpra[anj, ki jih je izzval tak pogovor> Ali pesem mora imeti

neko “posebno” snov| Ali lahko pi[emo o ;emerkoli| Je pesem kljub odbijajo;i snovi [e

vedno umetni[ko delo| Kaj pa sploh je pomen pesmi| V ;em se “pomen” lirske pesmi raz-

likuje od “pomenov” pripovedne pesmi| Ali ob prebranem besedilu meni[, da morajo pesmi

imeti jasno razpoznavne oblike| Kako kratka je lahko pesem| So tri besede lahko pesem|

Kaj misli[ s tem, ko pravi[, da je pesem “dobra”\”slaba”| Se ti zdi kriti;no raz;lenjevenje

pesmi smiselno in tehtno po;etje| ...) U;ne oblike so lahko razli;ne, za pogovor so [e poseb-

no primerne manj[e skupine ali dvojice.

• V tretji fazi u;enec glede na raz[irjeni horizont pri;akovanj oblikuje nov besedilni pomen. To

je njegov drugi odziv na prebrano knji/evno delo, obogaten z novimi premisleki, porojenimi

v diskusiji. Sedaj ob[irno in z ve;jo skrbjo za jezik in kompozicijo zapi[e svoje misli v se-

stavek, nekak[en dnevnik branja, novo samointerpretacijo. Od tu pot lahko vodi v pisanje

eseja o in ob besedilu, kar u;encu pomaga pri razumevanju sprememb, ki jih je v njem

povzro;ilo branje, po drugi strani pa se lahko prevesi v imitacijo knji/evnikovega ustvarjal-

nega postopka, tj. v ustvajalno pisanje.

• Tako zaokro/enemu spontanemu branju sledi [irjenje u;en;evega horizonta v smeri prezr-

tih elementov spoznavne, estetske in eti;ne komponente literarnega dela in v smeri [irjen-

ja konteksta s pomo;jo relevantnih literarnovednih podatkov.

30

slovenscina izbirni - prelom  5/8/03  12:27  Page 30

---