Problematika spreminjanja podnebja

7.4.3 TRENUTNO STANJE NA TEM PODROČJU

V zakonodaji EU ni pravnega akta, ki bi kakorkoli zavezoval članice k uvajanju energetskih dajatev oziroma dajatev na emisijo CO₂. V primeru, da se država odloči zanje, pa mora spoštovati pravila za dodeljevanje državnih pomoči (Community guidelines on State aid for environmental protection (OJ C 037, 03/02/2001) (Smernice o dovoljenih oblikah državnih pomoči za varstvo okolja).

Tega instrumenta, ki deluje na različne sektorje (medsektorski instrument), ni predpisala EU, pač pa take in podobne instrumente uvaja več držav članic. V procesu sprejemanja skupnih evropskih predpisov se glede teh instrumentov niso mogli zedinitii, vendar jih evropska zakonodaja izrecno dopušča in s tem posredno vključuje.

7.4.4 UKREPI IN SMERNICE ZA ZMANJŠEVANJE EMISIJ TGP

Z namenom realizacije ukrepov, ki izhajajo iz obveznosti harmonizacije slovenske zakonodaje z evropsko na področju varstva okolja (predvsem varstva zraka), bo taksa (z vgrajenim mehanizmom oprostitev oziroma vračila takse) za obremenjevanje zraka z emisijami CO₂ v prihodnje pomenila namenski vir financiranja realizacije ukrepov zmanjševanja obremenjevanja zraka z emisijami CO₂. Pomembno je poudariti, da je obveznost zmanjšanja oziroma omejitve toplogrednih plinov, ki izhaja tako iz Kjotskega protokola kot iz Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja, vezana na državo podpisnico, zato je država obvezana oblikovati, izvajati in objaviti državne programe ukrepov in politik zmanjševanja toplogrednih plinov. Sodelovanje gospodarskih družb je ključnega pomena za uspešno realizacijo programa zmanjševanja emisij.

Po drugi strani pa taksa predstavlja internalizacijo eksternih stroškov, povzročenih z emisijami CO₂, in tako s svojimi finančnimi učinki (dražja energija) spodbuja racionalno rabo energije oziroma rabo obnovljivih virov energije, ki so oproščeni CO₂ - takse.

7.4.5 PRIČAKOVANI UČINKI (leto 2005 in obdobje 2008 -2012)

• 
  Taksa postane namenski vir financiranja realizacije ukrepov zmanjševanja obremenjevanja zraka z emisijami CO₂. Na podlagi dodeljevanja državnih pomoči
  

(v obliki oprostitev oziroma vračila takse) za investicije v zmanjševanje rabe energije oziroma emisij CO₂ se neposredno zmanjšujejo emisije CO₂. Oprostitve oziroma vračila takse bodo usmerjena za pokrivanje upravičenih stroškov pri investiciji oziroma izvedbi naslednjih ukrepov za zmanjšanje emisij TGP:

• 
  izvedbi ukrepov učinkovite rabe energije v obstoječem industrijskem obratu, če je učinek ukrepov letno zmanjšanje emisij CO₂ za najmanj 5 %, pri čemer se za upravičene stroške štejejo dodatni stroški izvedbe ukrepov učinkovite rabe energije,
  
• 
  rekonstrukciji obstoječih naprav za oskrbo naselij s toploto ali pri izvedbi drugih ukrepov pri oskrbi, če je učinek rekonstrukcije ali ukrepov letno zmanjšanje emisij CO₂ za najmanj 7 %, pri čemer se za upravičene stroške štejejo dodatni stroški rekonstrukcije obstoječih naprav, katerih učinek je zmanjšanje emisij CO₂ ,
  
• 
  zamenjavi uporabe fosilnih goriv z obnovljivimi viri energije, kot so biomasa, sončna energija, geotermalna energija in drugo, pri obstoječih napravah za ogrevanje, pri čemer se za upravičene stroške štejejo dodatni stroški rekonstrukcije ali vgradnje naprav za ogrevanje na obnovljive vire energije v primerjavi s stroški vgradnje naprav enake toplotne moči na fosilno gorivo,
  
• 
  izvedbi ukrepov zmanjšanja toplotnih izgub objektov, če je učinek ukrepov letno zmanjšanje emisij CO₂ za najmanj 15 %, pri čemer se za upravičene stroške štejejo stroški za dodatno zmanjšanje toplotnih izgub, ki je večje, kot ga določajo predpisi s področja toplotnih izgub objektov.
  

Za ta namen se bodo na javnem razpisu razdelila dodatno zbrana sredstva na podlagi zmanjševanja fiksnega dela oprostitev (zaradi visokih stroškov obratovanja) za 8 odstotnih točk letno, kar pomeni "nevtralnost" ukrepa z vidika prilivov oziroma odlivov proračuna RS. Skladno z uredbo (Uradni list RS št. 91/02, členi 33, 34, 35) se bo namreč višina sredstev, namenjenih za izvedbo ukrepov zmanjšanja emisij TGP povečevala glede na predvideno 8 odstotno letno zmanjšanje količin dovoljene uporabe goriv, katera niso obremenjena s plačilom takse CO₂. Za investicije oziroma izvedbo ukrepov zmanjšanja emisij TGP je skladno s sprejetim Proračunom RS v letu 2003 odobrenih 400 milijonov SIT, v naslednjih proračunskih letih pa bo za enake namene letno predvidenih dodatnih 400 mio SIT. Omenjena sredstva bodo razdeljena na javnem razpisu. Pogoji razpisa niso določeni z uredbo; smiselno pa je razpisne pogoje oblikovati tako, da bodo imeli prednost tisti ukrepi oziroma investicije (projekti, ukrepi), ki dosegajo nižje stroške na enoto zmanjšanja emisij CO₂. Smiselno torej sledi, da bo taksa za emisije pomenila vir financiranja ukrepov učinkovite rabe energije v obstoječih industrijskih obratih kot ukrepov zmanjšanja emisij TGP v višini cca. 50 % vseh emisij industrijskega sektorja, konkretno v tistem deležu emisij (cca. 1,1 milijona ton CO₂) , ki jih povzročajo upravljavci naprav, ki ne bodo vključeni v trgovanje s pravicami emitiranja CO₂. Nadalje bo taksa pomenila tudi namenski vir financiranja izvedbe ukrepov zamenjave uporabe fosilnih goriv z obnovljivimi viri energije, rekonstrukcije obstoječih naprav za oskrbo naselij s toploto ter izvedbe ukrepov zmanjšanja toplotnih izgub objektov kot ukrepov zmanjšanja emisij TGP komercialnega sektorja in predvsem sektorja gospodinjstev, ki povzroči 1,7 oziroma 1,3 milijona ton CO₂.

• 
  Če bi delež sredstev, ki se porabijo namensko iz predvidenih 4 %, povečali (npr. na 40 %), bi to pomenilo veliko spodbudo za investicije oziroma izvedbo ukrepov za zmanjševanje emisij CO₂.
  
• 
  V primeru, da se pokažejo težave pri doseganju kjotskih ciljev in da so mejni stroški zmanjševanja emisij višji od 3 SIT/kgCO₂ (13 EUR/tCO₂) se lahko CO₂-taksa oziroma cena za enoto obremenitve, ki je osnova za določitev višine takse tudi poviša.
  
• 
  Z odprtjem trga z emisijskimi kuponi oziroma pravicami emitiranja TGP (1. januarja 2005) bosta taksa za obremenjevanje zraka z emisijami ogljikovega dioksida in trgovanje z emisijskimi kuponi postala komplementarna instrumenta ekonomske politike zmanjševanja emisij TGP, in bo temu ustrezno tudi premenjena Uredba o taksi za obremenjevanje zraka z emisijami CO₂. Upravljavci naprav, ki povzročajo emisijo TGP, bodo skladno z zakonodajo, ki bo urejala trgovanje obvezani pridobiti dovoljenje za njihovo izpuščanje. To pomeni, da so torej vse te naprave vključene v shemo trgovanja, bodisi kot prodajalci ali kupci emisijskih kuponov, odvisno od tega, koliko bodo znašali stroški njihovih lastnih ukrepov zmanjšanja emisij TGP v korelaciji s ceno za tono CO₂. Upravljavci naprav, ki bodo vključene v trgovanje s pravicami emitiranja TGP, bodo s spremembo Uredbe o taksi za obremenjevanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida izključeni iz obveznosti plačila takse na emisije CO₂. Uvedba trgovanja in sprememba Uredbe o taksi za obremenjevanje zraka z emisijami CO₂ ne bosta imeli neposrednih posledic na povečanje prilivov proračuna RS v kratkoročnem obdobju, saj so upravljavci naprav, ki bodo vključene v trgovanje, skladno z veljavnimi predpisi o taksi za obremenjevanje zraka z emisijami CO2 v večini imetniki dovoljenj za uporabo goriva, ki ni obremenjeno s plačilom omenjene takse, in jih torej že sedaj taksa na emisije CO₂ kot strošek ne bremeni.
  
• 
  Koliko bo spremenjena CO₂-taksa prispevala k zmanjšanju emisij je težko napovedati. Večji vpliv bo imela vsekakor na organizacije, pri katerih strošek toplote predstavlja pomemben (večji) del stroška proizvodnje.