Problematika spreminjanja podnebja

7.3.3 TRENUTNO STANJE NA TEM PODROČJU

Namenski cilj ustvarjanja notranjega trga z električno energijo je povečati učinkovitost sektorja oskrbe z električno energijo in ustvarjanje enotnega gospodarskega prostora na tem področju, med drugim tudi z zamenjavo manj konkurenčnih virov energije z bolj konkurenčnimi.

Popolna enotnost evropskega trga zaradi velikih razdalj in naravnih ovir ni mogoča, saj je prenos električne energije povezan z znatnimi stroški za izgradnjo daljnovodov in z izgubami. Pričakovana pa je precejšnja konvergenca trgov na osnovi enotno razpoložljive tehnologije za proizvodnjo električne energije, v bližnji prihodnosti nekaj desetletij pa zlasti zaradi so-vplivanja trgov za električno energijo in zemeljski plin. Transport zemeljskega plina je precej cenejši od transporta električne energije, tako da je pričakovana dokaj enakomerna cena plina na ključnih tržnih točkah v Evropi. Količine zemeljskega plina, ki se stekajo v Evropo in po celini so po energetski vrednosti za nekaj-deset-krat večje od mednarodnega trgovanja z električno energijo, hkrati pa bo po pričakovanjih zemeljski plin tudi v prihodnosti najbolj konkurenčna osnova za proizvodnjo električne energije.

7.3.4 UKREPI IN SMERNICE ZA ZMANJŠEVANJE EMISIJ TGP

Uvajanje elektroenergetskega trga omejuje možnosti poseganja države na to področje. Doslej je večina držav, bodisi upravičeno ali zaradi tradicije, ustvarjala posebno ugodne poslovne pogoje za nekatere proizvajalce in porabnike električne energije. Tu je predvsem mišljena proizvodnja aluminija, na splošno pa elektro-kemija in elektro-metalurgija ter na strani proizvodnje elektrarne na domači premog. Ker se bo obratovanje TE Trbovlje z domačim premogom predvidoma prenehalo z zaprtjem rudnika leta 2007, bo dopusten obseg zaščite domačih virov (do 15 % primarne energije) mogoče prenesti na TE Šoštanj. Kljub temu bo dražja proizvodnja v TEŠ, ki presega 15 % potrebnih domačih virov, precej obremenjevala konkurenčno sposobnost vodilnega slovenskega proizvajalca električne energije, Holding slovenskih elektrarn (HSE). Konkurenca domačemu premogu je uvožena električna energija in mogočest investicije v proizvodnjo električne energije iz zemeljskega plina. Pri tej proizvodnji so emisije znatno nižje (za več kot polovico), in sicer zaradi kemične sestave goriva in zaradi višjih izkoristkov sodobnih plinsko-parnih postrojev na zemeljski plin (izkoristek tudi do 60-odstoten, v primeru soproizvodnje pa je skupni izkoristek celo do 90-odstoten) v primerjavi z obstoječimi termoelektrarnami na premog, ki v povprečju komaj presegajo okoli 32-odstoten izkoristek.

Tabela 9: Specifične emisije CO₂ glede na vrsto goriva in izkoristek

Vrsta goriva	Spec. emisije CO2 v gCO2/MJ	Izkoristek	Spec. emisije CO2 v gCO2/kWhel
Zemeljski plin	56,1	50 %	403,9*
Premog	99,2	32 %	1116

* - iz podatkov je razvidno, da nastane pri proizvodnji iz sedaj najugodnejših elektrarn z najboljšim izkoristkom (plinsko-parni proces) 0,4 kg CO₂/kWh_el, iz termoelektrarn na premog pa okrog 1 kgCO₂/kWh_el.

Učinek odpiranja trga, če bo deloval tako na zmanjšanje porabe doslej subvencioniranih porabnikov kot na zmanjšanje najmanj konkurenčne proizvodnje električne energije (iz premoga), bo ugoden za zmanjšanje emisij TGP.

Nekatera začetna gibanja v letih 2000 -2002 teh ugodnih napovedi sicer ne potrjujejo, saj se je poraba električne energije v Sloveniji povečevala po nepričakovano visoki stopnji 5 do 6 % letno, doseženi pa so bili tudi nekateri rekordi zadnjih let v obsegu kurjenja premoga. Številnih vprašanj, ki so povezana z razvojem trga kot optimizacijskega instrumenta, še nismo razrešili. Poleg ureditve poslovanja glede čezmejnih zmogljivosti je treba najti še odgovore na vprašanje stabilnosti prenosnega omrežja, če se ustavi več agregatov TEŠ, in probleme uvoza in izvoza oziroma tranzita električne energije v primeru, da zmanjšanje odjema in proizvodnje ne bi potekalo sočasno. Sedanja ugodna elektroenergetska situacija v Sloveniji, ko je izvoz električne energije večji od uvoza, se namreč lahko spremeni v manj ugodno oziroma nesprejemljivo, zlasti ker so uvozne zmogljivosti z območja Srednje Evrope, kjer so še presežki proizvodnih zmogljivosti, omejene.

Na drugi strani pa se pod vplivom EU ter drugih mednarodnih akterjev pospešuje proces oblikovanja trga z električno energijo na območju jugovzhodne Evrope, ki bo predvidoma vključeval države od Romunije, Bolgarije in Grčije do Hrvaške in BiH. Ker bodo zelo verjetno omrežja teh držav priključena v sinhrono delovanje z evropskim celinskim omrežjem UCTE³⁰ se bo zelo izboljšal položaj Slovenije, saj bo tudi z vzhoda sistem podprt z omrežjem, ki lahko izboljša zanesljivost obratovanja in zmanjša stroške sistemskih storitev.³¹ Po omrežju, ki je bilo nekdaj grajeno za jugoslovansko dimenzijo in je sedaj okrepljeno še s povezavo z Madžarsko (po hrvaškem ozemlju), bodo mogoče tudi tržne izmenjave, tako z jugovzhodnim kot tudi s srednjeevropskim trgom, v katerega se vključujejo tudi Češka, Slovaška, Madžarska in Poljska.

7.3.5 PRIČAKOVANI UČINKI (leto 2005 in obdobje 2008 -2012)

Konkurenčni trg v Sloveniji se glede na stanje in določbe Energetskega zakona ter podzakonskih aktov postopoma oblikuje predvsem po 1.1. 2003. V letu 2003 si sicer 65 % odjemalcev (po količini odjema) prosto izbira dobavitelja. Vendar se obseg uvoza iz tujine ne bo povečal niti se ne bo domača proizvodnja zmanjšala zaradi zahtev, ki sta jih postavila vlada in upravljavec prenosnega omrežja, deloma iz tehničnih razlogov in deloma z namenom, da se obseg uvoza omeji na največ 25 % domače porabe, ne glede na to, da Slovenija v vsakem primeru ostaja neto izvoznik električne energije. V prihodnjih letih je za Slovenijo še posebej pomembno, da se obnovi elektroenergetsko omrežje nekdanje Jugoslavije in morebitni uvoz elektrike z juga, vzhoda in iz srednjeevropskega trga. Z izboljšanjem elektroenergetskih povezav s temi trgi obratovanje nekaterih termoelektrarn na premog v Sloveniji ne bi bilo več potrebno.
V tabeli 2 je prikazan pričakovan obseg proizvodnje električne energije.,Vidimo, da se bo v prihodnjih letih povečeval delež t.i. »zelene električne energije« in industrijskih SPTE, delež iz termoelektrarn pa se bo počasi zmanjševal. Nasploh se bo proizvodnja električne energije zaradi večje porabe v prihodnjih letih povečevala (če ne bo potrebnih ukrepov).

Tabela 10: Proizvodnja električne energije v Sloveniji

	Proizvodnja električne energije v Sloveniji v GWh^32
	2000*	2005**	2008**	2010**	2012**
TE in TO	4092	4202	4222	4349	4726
NE Krško	4540	5541	5593	5199	4913
Industrijske SPTE	309	432	505	555	570
Lokalni proizv. - fosilna gor.	90	155	195	221	247
Lokalni proizv. - OVE	11	112	157	188	194
Velike HE	3513	3536	3734	3897	4034
Male HE	258	313	346	368	383
Vetrne elektrarne	0	28	106	174	200
SKUPAJ	12348	14319	14858	14950	15266

* - Vir: Statistični Letopis energetskega gospodarstva Republike Slovenije 2000

** - Vir: Delovno gradivo za Nacionalni energetski program (NEP)
Z vidika emisij CO₂ pri proizvodnji elektrike lahko ugotovimo, da se bodo te do leta 2012 zmanjšale za okoli 800.000 ton CO₂. Dodatno pojasnilo k temu podatku predstavljamo v tabelui, iz katere vidimo, da se bo struktura proizvodnje električne energije počasi spreminjala (prehod na manj CO₂ - intenzivne načine proizvodnje električne energije), zato tudi specifične emisije padajo.

Tabela 11: Emisije CO₂ pri proizvodnji električne energije

	Emisije CO2 v kton
	2000*	2005**	2008**	2010**	2012**
TE in TO	5180	5268	4726	4878	4474
Industrijske SPTE	356	394	425	446	427
Lokalni proizv. - fosilna gor.	55	92	114	129	144
Skupaj	5591	5755	5265	5454	5044
Skupaj elektrika^33	5133	5215	4697	4865	4341

* - Vir: Statistični Letopis energetskega gospodarstva Republike Slovenije 2000

** - Vir: Delovno gradivo za Nacionalni energetski program (NEP)
Dogajanje na trgu z električno energijo, ki bo tudi pod vplivom upravno-nadzornih ukrepov (regulacija trga), lahko pomembno vpliva na gibanje proizvodnje iz posameznih vrst elektrarn, s tem pa tudi na celotne emisije CO₂. Pri tem bodo vplivne tudi odločitve glede delovanja trga z emisijami, saj bodo vse večje elektrarne in toplarne (nad 20 MW_t) vključene v obvezno evropsko shemo trgovanja že od leta 2005.

Slika 6: Specifične emisije³⁴ CO₂

Vir: Statistični Letopis energetskega gospodarstva Republike Slovenije 2000 in delovno gradivo za Nacionalni energetski program (NEP)