Ureditev podatkov o območjih enakih bonitet 19 2017 vsebina

Tehnična dokumentacija za

Ureditev podatkov o območjih enakih bonitet
19.6.2017


VSEBINA

1.Uvod 3

1.1.Informacijska prenova nepremičninskih evidenc 3

2.Ureditev podatkov o območjih enakih bonitet 3

2.1Uvod 3

2.2Cilj ureditve podatkov o območjih enakih bonitet 4

2.3Obseg in izvedba ureditve podatkov o območjih enakih bonitet 4

2.3.1Priprava podatkov 5

2.3.2Pregled in vzdrževanje podatkov 5

2.3.3Prenos novega stanja v GPOEB in analiza sprememb 5

2.3.4Dopolnitev aplikacije »Bonitete« 6

2.4Rok izvedbe del 6

2.5 Elaborat pogodbenega dela 7

2.6Obstoječa gradiva 7

2.7Priloga: Sistematično vzdrževanje GPOEB - metode vzdrževanja 7

1. Uvod

Vsebina javnega naročila je ureditev podatkov o območjih enakih bonitet.

V dokumentu so opisani razlogi, postopek in zahteve za izvedbo..

1. Informacijska prenova nepremičninskih evidenc

Podatki o nepremičninah se vodijo v uradnih državnih nepremičninskih evidencah, ki so v pristojnosti različnih upravnih organov. Nekatere evidence so šele v fazi nastajanja ali jih je potrebno šele vzpostaviti. Za obstoječe zbirke nepremičninskih podatkov je bilo ugotovljeno, da so vzpostavljene v zastarelih informacijskih rešitvah, da se lahko celo podvajajo in se vodijo nepovezano. Vse to onemogoča učinkovito in enostavno izvajanje procesov na področju prostorskega načrtovanja, graditve objektov in upravljanja nepremičnin.

Informacijska prenova nepremičninskih evidenc je eden izmed podprojektov projekta »e-prostor«. Cilji krovnega projekta »e-prostor« so vzpostavitev skupne informacijske infrastrukture za prostorske informacije v Sloveniji, vzpostavitev prostorskega informacijskega sistema ter izvedba informacijske prenove nepremičninskih evidenc.

Za uresničitev ciljev projekta »e-prostor« in za odpravo navedenih pomanjkljivosti obstoječega sistema v državi, je ključna prenova nepremičninskih evidenc, ki jih vodi Geodetska uprava Republike Slovenije (GURS): zemljiški kataster (ZK), kataster stavb (KS), register nepremičnin (REN), register prostorskih enot (RPE), evidenca državne meje (DM).

Informacijska prenova nepremičninskih evidenc bo potekala postopno zaradi finančne in časovne pogojenosti. Pri izgradnji bo potrebno upoštevati prilagoditve bodočim zahtevam nove zakonodaje ter priporočila EU.

Informacijska prenova nepremičninskih evidenc je projekt, ki bo spremenil način izmenjave podatkov s povezanimi institucijami in pooblaščenimi izvajalci geodetskih storitev. Uvedel bo tudi spremembe v obstoječ način dela na GURS.

2. Ureditev podatkov o območjih enakih bonitet

1. Uvod

Geodetska uprava vodi v zemljiškem katastru podatke o boniteti zemljišč, to je podatek o proizvodni sposobnosti zemljišč na podlagi naravnih dejavnikov in se vodi v obliki bonitetnih točk na parcelo (0Geodetska uprava vodi tudi grafični prikaz območij enake bonitete (v nadaljevanju: GPOEB), ki območja zemljišč z enako proizvodno sposobnost glede na lastnosti tal, klime, reliefa in posebnih vplivov.

Osnovna predpisa, ki urejata vodenje in vzdrževanje bonitete zemljišč sta Zakon o evidentiranju nepremičnin – ZEN (Uradni list RS, št. 47/2006, 65/2007 - Odločba US, 106/2010 - ZDoh-2H, 47/2012 - ZUKD-1A, 79/2012 - Odločba US in 55/2013 - ZUKD-1B) in Pravilnik o določanju in vodenju bonitete zemljišč (Uradni list RS, št. 47/2008) (v nadaljevanju: pravilnik). Na spletni strani geodetske uprave http://www.gu.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/materialni_predpisi/zen0/ je objavljena veljavna zakonodaja in Tehnična navodila za določanje bonitete zemljišč, številka 00705-6/2008 z dne 01.06.2008.
Na podlagi Pravilnika o vzpostavitvi bonitete zemljišč je bil leta 2008 vzpostavljen podatek o boniteti za parcelo ter izdelan GPOEB (shape format), sloj GPOEB je bil konec leta 2013 nadgrajen in se od 1.1.2014 dnevno vzdržuje na podlagi zahtevkov strank.
Na leto se na geodetski upravi izvede cca 300 postopkov spremembe bonitete zemljišč na podlagi zahteve stranke. Spremembe se po pravnomočnosti vnesejo v grafični in atributni del bonitete zemljišč.
Za vodenje in vzdrževanje grafičnega prikaza območij enake bonitete (GPOEB) se uporablja posebna programska rešitev. Določen je izmenjevalni format za vzdrževanje sloja GPOEB. Boniteta zemljišča se vodi v centrali bazi zemljiškega katastra kot samostojen grafični sloj GPOEB in kot atributni podatke parcele. Zagotovljena je usklajenost vsebinsko povezanih podatkov (boniteta in dejanska raba). Površina zemljišča, ki ima bonitetne točke večje od »0«, je enaka površini zemljišča, ki je na parceli opredeljeno kot kmetijska ali gozdna dejanska raba. Celotno območje RS ima v GPOEB določeno boniteto, ki je večja od 0 (izjema je k.o. Morje).
Določitev podatka o bonitetnih točkah za nove parcele je izvedena na osnovi grafičnega preseka GPOEB in grafičnega dela zemljiškega katastra. Vzdrževanje se izvaja na centralni bazi. Za presek se uporabi poseben sloj zemljiškega katastra - sloj za preseke (SGP), oziroma tam, kjer ni izdelan SGP, se uporabi ZKP. Če leži nova parcela na dveh ali več območjih, se uporabi matematičen preračun na podlagi višine bonitetnih točk in deleža površine parcele v posameznem bonitetnem območju. Meje obstoječih območij v GPOEB se zaradi parcelacij in spreminjanja drugih podatkov zemljiškega katastra ne spreminjajo.

2. Cilj ureditve podatkov o območjih enakih bonitet

Cilj ureditve podatkov o območjih enakih bonitet je dopolnitev aplikacije »Bonitete« ter sistematična preveritev, pregled in dovzdrževanje obstoječega GPOEB za območje Republike Slovenije.

3. Obseg in izvedba ureditve podatkov o območjih enakih bonitet

Ureditev podatkov o območjih enakih bonitet se izvaja na območju Republike Slovenije, prioritetno na območjih intenzivne kmetijske rabe in urbanih območjih. Prioritetna območja določi naročnik v sodelovanju z izbranim izvajalcem.

Ureditev podatkov o območjih enakih bonitet obsega več faz:

1. 
   Priprava podatkov (točka2.3.1 opisana v nadaljevanju)
   
2. 
   Pregled in vzdrževanje podatkov (točka 2.3.2 opisana v nadaljevanju)
   
3. 
   Prenos novega stanja v GPOEB in analiza sprememb (točka 2.3.3 opisana v nadaljevanju)
   
4. 
   Dopolnitev aplikacije »Bonitete« - 1. del (točke 2.3.4.1 do 2.3.4.3 opisane v nadaljevanju)
   
5. 
   Dopolnitev aplikacije »Bonitete« - 2. del (točke 2.3.4.4 do 2.3.4.5 opisane v nadaljevanju)
   

1. Priprava podatkov

Izvajalec:

• 
  v aplikacijo »Bonitete« uvozi zadnje stanje podatkov o lastnosti tal, klime, reliefa in posebnih vplivov.
  
• 
  Pripravi podatke za vsebinski pregled po deloviščih:
  
  • 
    izvoz veljavnega GPOEB
    
  • 
    izvoz delovnih slojev – preračuni GPOEB
    
  • 
    seznam sprememb (parcel in drugih podatkov) v GPOEB od začetka uporabe aplikacije
    

2. Pregled in vzdrževanje podatkov

Pregled in vzdrževanje podatkov izvede oseba s pooblastilom za bonitiranje. Izvajalec na podlagi veljavnega GPOEB, preračunanega GPOEB, seznama sprememb in podatkov zbirke listin zemljiškega katastra (arhiv postopkov) izvede vsebinski pregled, zajem dodatnih podatkov na terenu in pripravi predlog sprememb za uvoz v GPOEB (elaborat in digitalne podatke). Podatke zbirke listin – elaborati sprememb bonitete so dostopni preko spletne aplikacije PREG za registrirane uporabnike. Če oseba s pooblastilom za bonitiranje nima dostopa, si ga mora urediti. Pregled in vzdrževanje podatkov se izvede v skladu z veljavno zakonodajo.

Opis dela in izdelki:

• 
  Na podlagi prejetih podatkov izvajalec izdela predlog sprememb GPOEB in predlog območij zajema podatkov na terenu. Predloga se uskladita z geodetsko upravo.
  
• 
  Sledi terenski zajem podatkov. Na podlagi terenskega zajema podatkov izvajalec izdela predpisana poročila terenskega ogleda za namen bonitiranja zemljišč za posamezno območje enake bonitete in poročilo z grafičnim prikazom in koordinatami mest meritev.
  
• 
  Na podlagi interpretacije vseh podatkov pripravi predlog sprememb GPOEB v dogovorjenih izmenjevalnih formatih in izdela elaborat spremembe za posamezno delovišče.
  
• 
  Izdela skupen elaborat sprememb GPOEB in skupno tehnično poročilo.
  

3. Prenos novega stanja v GPOEB in analiza sprememb

Izvajalec pripravljene podatke preveri (izvede tehnične kontrole podatkov, ki jih določi v sodelovanju z naročnikom) in uvozi v GPOEB. Za vse spremembe se v bazi zavede datum spremembe, in podatke, ki omogočajo pri pregledu sprememb, ločitev sprememb glede na uporabljeno metodo vzdrževanja (v pisarni, kombinirana metoda, terenska meritev) in priprava seznamov parcel za grafičen presek.

Izdela se analiza - primerjava stanja GPOEB in vrednosti bonitete na parcelah pred in po vzdrževanju GPOEB.

Pripravijo se seznami izvedenih postopkov in parcel na območju sprememb za izdelavo grafičnih presekov.

4. Dopolnitev aplikacije »Bonitete«

Aplikacija se nadgradi tako, da omogoča pregled, spremljanje in vzdrževanje sprememb GPOEB.

Vsebina nadgradnje je::

1. 
   Uvedba sloja digitalnega modela reliefa
   

V aplikacijo se uvede sloj digitalnega modela reliefa na podlagi lidarskih podatkov (1x1 meter).

2. 
   Podpora 3D vizualizaciji terena na podlagi digitalnega modela reliefa
   

Izdela se funkcionalnosti splošnega 3D pregledovanja:

• 
  prikaz modela terena,
  
• 
  prikaz vseh prostorskih slojev in njihovih objektov projiciranih na model terena,
  
• 
  upravljanje podatkovnih slojev (vključevanje in izključevanje posameznega ali skupine slojev),
  
• 
  vizualna navigacija po sliki (povečava, pomanjšava (okvir, kolešček, +,-), premik (pan, levo, desno, gor, dol),3D interaktivni pregled (orbita).
  

3. 
   Podpora WMS-T
   

Doda se možnost integracije z zunanjimi WMS storitvami, ki podpirajo t.i. WMS-T (WMS Time). Za take storitve naj obstaja možnost nastavitve datuma.

4. 
   Pretvorba v nov koordinatni sistem
   

Izvede se transformacija GPOEB v državni prostorski koordinatni sistem D96/TM. Za ostale sloje se zagotovi preklop na nov vir (sloje v novem koordinatnem sistemu) ali pa izvede transformacija obstoječega sloja.

5. 
   Vpeljava novih slojev
   

Dodajo senovi podporni sloji zemljiškega katastra (ZKN in sloj za preseke –SGP z zemljišči pod stavbo. Novi sloji poleg poligonov vsebujejo tudi daljice (dele mej in zemljišč pod stavbo). Omogoči se prikaz dodatnih atributov. Iz aplikacije se umaknejo nekateri sloji. Uskladijo (popravijo, spremenijo) se prikazi podatkov slojev in slogi slojev.
Vsi sloji naj omogočajo naslednje dodatne funkcionalnosti:

• 
  izvoz grafike bonitet pod parcelami (poligoni) posameznega sloja v SHP
  
• 
  preslikava geometrije parcele v sloj bonitet
  

4. Rok izvedbe del

Končni rok izvedbe po točkah 2.3.4.1 do 2.3.4.3 je 4 mesece po podpisu pogodbe.

Končni rok za izvedbo vseh ostalih nalog po točkah 2.3.1, 2.3.2, 2.3.3., 2.3.4.4 in 2.3.4.5 je 15 mesecev po podpisu pogodbe.

5. Elaborat pogodbenega dela

Izdelki, ki jih izvajalec preda po točkah 2.3.4.1 do 2.3.4.5 so:

• 
  tehnična dokumentacija spremembe programske opreme s podrobnim opisom izvedenih funkcionalnosti,
  
• 
  namestitvene procedure z izvršljivo programsko opremo,
  
• 
  izvorno kodo,
  
• 
  za točko 2.3.4.4. še poročilo o izvedeni transformaciji pretvorbe v nov koordinatni sistem,
  
• 
  za točko 2.3.4.5. še in poročilo o vpeljavi novih slojev.
  

Izdelki, ki jih izvajalec po tromesečjih, na koncu pa še v celoti preda po točkah 2.3.1, 2.3.2, 2.3.3.so:

• 
  poročilo o izvedbi točke 2.3.1.
  
• 
  za točko 2.3.2.: predlogi sprememb GPOEB in predlog območij zajema podatkov na terenu usklajen z naročnikom; poročila terenskih ogledov in poročila z grafičnim prikazom in koordinatami mest meritev; skupen elaborat sprememb GPOEB in skupno tehnično poročilo.
  
• 
  za točko 2.3.3.: poročilo o uvozu podatkov v GPOEB, analiza stanja pred in po vzdrževanju GPOEB, seznami izvedenih postopkov.
  

6. Obstoječa gradiva

1. 
   Celotna dokumentacija s področja zakonodaje povezane z geodetsko dejavnostjo je zbrana in objavljena na spletni strani GURS:
   

http://www.gu.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/

2. 
   Tehnična dokumentacija za aplikacijo »Bonitete« (GURS-WebGIS bonitete)
   

7. Priloga: Sistematično vzdrževanje GPOEB - metode vzdrževanja

PRILOGA:

Sistematično vzdrževanje GPOEB - metode vzdrževanja

Sistematično vzdrževanje GPOEB se izvaja z različnimi metodami:

• 
  Interpretacija obstoječih podatkov: V pisarni, na podlagi javno dostopnih podatkov o zemljiščih (obstoječi podatki o tleh, klimi in reliefu (v nadaljevanju:TKR)) in ustrezne programske opreme se podatki pregledajo, preračunajo in spremembe vnesejo v GPOEB
  
• 
  Terenska metoda: Na terenu s podrobnejšimi meritvami TKR, izračunom in evidentiranjem sprememb v GPOEB. Ta metoda se edina uporablja pri geodetski storitvi oz. izdelavi elaborata sprememb GPOEB.
  
• 
  Kombinirana metoda: podatki pridobljeni z interpretacijo podatkov v pisarni se preverijo na terenu
  

Podatki, ki se uporabljajo za vzdrževanje GPOEB

GPOEB, ki se vzdržuje preko aplikacije GURS (Bonitete – urejevalnik bonitet). Za vzdrževanje podatkov se uporabljajo naslednji podatki:

• 
  DOF z različnimi starostmi posnetkov
  
• 
  Geološka karta
  
• 
  Pedološka karta
  
• 
  Vzorčne parcele GURS
  
• 
  Kemične in granulometrične analize tal iz drugih elaboratov;
  
• 
  DMR – shp in prikaz 3D reliefa, plastnic
  
• 
  posnetki lider
  
• 
  Podatki registra prostorskih enot (zemljepisna imena, sloji katastrskih občin, občin)
  
• 
  Posebnosti zemljišča (Iz GERK dostopno Območje z omejenimi dejavniki, vodovarstvena območja, trajni nasadi, gozdarstvo – sestoji, varovani gozdovi, krčitve in zaraščanje)
  
• 
  Meritve s terena (v elaboratih vrednotenja zemljišč, spremembe bonitete zemljišč ipd.)
  
• 
  …
  

Sloj enake bonitete mora obsegati območje enakih lastnosti zemljišča po naravnih danostih in deloma tudi antropogenih vplivov (trajni nasadi – terase, agromelioracije). Spremembe se izvajajo s pomočjo zbranih podatkov o območjih, poznavanja lastnosti o zemljiščih in s simulacijo podatkov, ki so zbrani iz javnih evidenc. Osnovni GPOEB, ki je vzpostavljen na podlagi obstoječih podatkov (tudi iz obstoječih bonitet iz zemljiškega katastra) bi lahko nadgradili ali zamenjali po delih (fazah) tudi na način, ki ga je v študiji predstavil Geodetski inštitut Slovenije (v nadaljevanju: GIS). Študija skladnosti podatkov iz javnih evidenc o tleh, klimi in reliefu (v nadaljevanju: TKR) ter primerjave s podatki iz prve prevedbe je pokazala močno povezavo med izračunano boniteto (GIS) in boniteto iz zemljiškega katastra. Izračunana boniteta GIS je izhajala iz enakih kriterijev TKR, kot jih predpisuje Pravilnik. Relief je bil določen na podlagi DMR, klima na podlagi DMR in nadmorske višini ter tla na podlagi modificiranih podatkov o točkah tal in v povezavi z opisi iz pedološke karte. V primeru ročnih popravkov osnovnih parametrov bonitete in ročnih premikov območja sloja (ali poligonov?) s pomočjo DOF, 3D DMR, pomožne karte, bi bil tako vzpostavljen inicialni sloj primerno izhodišče za nadaljnje preveritve v vseh kombinacijah pisarniškega in terenskega vzdrževanja. Vzdrževanje sloja je možno opraviti na več načinov, odvisno od zagotovljenega strokovnega kadra, zanesljivosti dostopnih podatkov iz javnih evidenc in finančnih sredstev. V osnovi so izoblikovani trije načini vzdrževanja območja enake bonitete - klasični z detajlnimi preveritvami na terenu, kombinirani (več kot 1/2 pisarniškega dela, ostalo teren) in kot tretji kabinetni, kjer so podatki TKR o območju zanesljivi in preverjeni in je potrebno zaradi dodatne preveritve opraviti le referenčne meritve bonitete. V vseh treh primerih je potrebno pripraviti osnovni sloj bonitete (delovna podlaga), ki je lahko tudi obstoječi sloj iz zemljiškega katastra. Ob rednem vzdrževanju območja enakega sloja se korigira območje glede na predlog strokovnjaka, ki je opravil bonitiranje. Koristijo se podatki o spremembah bonitete zemljišča za parcelo, potrebna pa je preveritev območja, ki je večje od zajema parcele. Istočasno je potrebno na ta način preveriti območja enakih bonitet, če se parcela nahaja na dveh ali več različnih slojih enakih bonitet je potrebna korekcija oziroma prenos meje sloja bonitete.

Interpretacija obstoječih podatkov

Območje enake bonitete samo na podlagi znanih in zanesljivih podatkov je možno opraviti v pisarni predvsem za območja, ki so manj primerna za kmetijsko – gozdarsko dejavnost (hribovito, nenaseljeno območje, potrebne so le okvirne ocene resursa). Območja se določijo brez posebnih terenskih preveritev oziroma se ta opravi v primeru zahtevkov strank ali posebnega naročila, npr. občina, krajevna skupnost, Zadruge, DARS ipd. Preračunana boniteta na podlagi osnovnih podatkov TKR iz javnih evidenc se prikaže v sloju kot rezultat presekov vseh treh osnovnih podatkov.
Možna je tudi izvedba vzdrževanja sloja enake bonitete za kmetijska in gozdna zemljišča na podlagi zanesljivih in javno objavljenih podatkov na način, ki ga je v študiji predstavil GIS, velja tudi za intenzivna kmetijska območja.

Terenska metoda

Način preveritve je bil preizkušen ob testiranju povezave med modelno izračunano boniteto (GIS) in terensko ugotovljene bonitete za enaka zemljišča, »klasični način preveritve« za območje katastrske občine Bodonci pa je bil opravljen na Goričkem. V vseh primerih je bil postopek zbiranja podatkov in terenskega ogleda enak:

a) Priprava delovnega gradiva v pisarni

• 
  Izbira območja vzdrževanja;
  
• 
  Predogled območja na terenu, zaznamba mesta meritve za boniteto sloja;
  
• 
  Priprava in določitev delovnega območja vzdrževanja, prikazano je na DOF z vpisanimi obstoječimi območji enake bonitete;
  
• 
  Priprava: Delovno območje z izbranimi lokacijami in predhodnimi analizami ter boniteto (označba na območju, opis je v elaboratu, javnih evidencah);
  
• 
  Izbira območja, kjer bodo opravljene meritve za boniteto enakega sloja.
  

b) Izbira lokacij, meritve in zaris ali premik (novega) sloja območja enake bonitete na terenu

• 
  Meritve in analiza na izbranem mestu za sloj enake bonitete, vpis podatkov (obrazec, PC);
  
• 
  Spiralna, diagonalna, centralna ali naključna preveritev – sondiranje izbranega sloja, upošteva se geografsko – geološko – pedološko izenačeno območje (klima je v teh primerih že vezana na lastnosti prej določenega sloja);
  
• 
  vris sloja enake bonitete na delovno gradivo (DOF) / PC na terenu, možno je tudi sprotno spremljanje z GPS sistemom in prenos na medij ter na sloj. Analize na mestu – stojiščih so geografsko določeni in vezani na TKR);
  
• 
  Shranjevanje podatkov analiz in skanogramov na PC, lastnosti predstavlja vrisani sloj;
  
• 
  Priprava poročila o opravljenem delu, ki zajema način zajema podatkov, uporabljeno metodologijo, izračune posameznih bonitet slojev, način vnosa podatkov za sloj, posebnosti, ki so vplivale na odločitev za postavitev več slojev itd;
  
• 
  Kontrola vnesenih slojev na PC, testiranje povezav in kontrola merjenih (atributnih) podatkov.
  

Po zaključku vseh faz se sloji vnesejo oziroma prekrijejo z osnovnim GPOEB.

Kombinirana metoda

Po potrebi se prej opisani metodi dela kombinirata. Na podlagi obstoječih podatkov se pripravi spremembe GPOEB, ki se jih pred evidentiranjem preveri s testnimi meritvami na terenu in po potrebi dopolni.