Problematika spreminjanja podnebja

7.3.6 UPORABLJENI VIRI

15. 
    M. Tomšič, D. Zagožen, E. Kranjčevič, A. Urbančič, T. Fatur: Strokovne podlage za pripravo operativnega programa za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, IJS-CEU, 2003
    
16. 
    D. Zagožen, M. Tomšič: Vloga in izkušnje upravičenih odjemalcev pri odpiranju energetskega trga, IJS-CEU, 2002
    
17. 
    Energetski zakon, Uradni list RS, št. 79, November 1999
    
18. 
    Directive 96/92/EC of the European Parliament and of the Council of 19 December 1996 concerning common rules for the internal market in electricity
    
19. 
    Directive 2003/54/EC of the European Parliament and of the Council concerning common rules for the internal market in electricity and repealing Directive 96/92/EC
    

7.3.7 AVTORJI

mag. Evald Kranjčevič, Institut "Jožef Stefan" – Center za energetsko učinkovitost

mag. Stane Merše, Institut "Jožef Stefan" – Center za energetsko učinkovitost

prof. dr. Miha G. Tomšič, Institut "Jožef Stefan" – Center za energetsko učinkovitost

7.4 TAKSA NA EMISIJO OGLJIKOVEGA DIOKSIDA

7.4.1 OSNOVNI POJMI

Taksa za obremenjevanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida se plačuje zaradi uporabe goriv in sežiganja gorljivih organskih snovi (za namen pridobivanja toplote ali za pogon) , pri čemer se kot gorivo razume organska spojina z vsebnostjo ogljika, vodika, kisika in drugih snovi, v trdem , tekočem ali plinastem stanju, ki se uporablja za pridobivanje toplote ter za pogon motorjev in turbin.
Taksa za obremenjevanje zraka z emisijo CO₂ se plačuje za motorni bencin, motorni in svetilni petrolej, reaktivno gorivo, dizelsko gorivo, kurilno olje, utekočinjen naftni plin, zemeljski plin, plavžni plin, naftni plin, koksni plin, antracit, koks, črni in rjavi premog, lignit, etan, odpadna olja in komunalne odpadke. Taksa se ne plačuje za uporabo biomase za ogrevanje, uporabo trdnih, tekočih in plinastih goriv, če se pridobivajo iz biomase, uporabo bioplina, če se pridobiva v čistilnih napravah odpadnih voda ali na odlagališčih odpadkov, ter uporabo predelanih živalskih beljakovin in maščob.
Zavezanec za plačilo takse je oseba, ki z dajanjem v promet uvoženega ali na ozemlju Republike Slovenije proizvedenega goriva posredno povzroči obremenjevanje zraka z emisijo CO₂. Zavezanec za plačilo je tudi upravljavec kurilne naprave, industrijske peči ali sežigalnice odpadkov, ki s sežiganjem gorljivih organskih snovi obremenjuje zrak z emisijo CO_{2 .}
Osnova za določitev takse je seštevek enot obremenitve kupljene količine goriv ali enot obremenitve zgorelih gorljivih organskih snovi in je enaka emisiji 1 kg CO₂.Ceno za enoto obremenitve pa določi Vlada RS.

7.4.2 PRAVNI AKTI NA TEM PODROČJU

EU

• 
  Evropska davčna in okoljska zakonodaja ne vključuje pravnega akta, ki bi države članice zavezoval k uvedbi okoljskih dajatev na splošno in tudi ne na področju emisij toplogrednih plinov, vendar pa države članice zavezujejo k temu določila 174. člena Sporazuma, ki ustanavlja Evropsko skupnost (EC Treaty), ki z uresničevanjem načela "povzročitelj obremenjevanja okolja plača stroške okolju" nalaga obveznostustrezne zakonske podlage za povračilo omenjenih stroškov.
  

• 
  Do sedaj je osem držav članic EU uvedlo tako ali drugačno obliko obdavčitve obremenjevanja zraka za emisijami ogljikovega dioksida, v večini držav v obliki davka na omenjene emisije. Prva je bila leta 1990 Finska, sledile so leta 1991 Švedska , leta 1992 Velika Britanija in Danska, leto kasneje Norveška, v letu 1996 Nizozemska, v letu 1999 pa še Italija in Nemčija. V letu 2001 je Velika Britanija sprejela spremembe k že uvedenemu instrumentu. Ureditve po državah se med seboj razlikujejo glede predmeta obdavčenja, davčne osnove in davčne stopnje. V večini držav so predmet obdavčenja vse vrste pogonskih goriv, kurilno olje za ogrevanje, premog, šota, zemeljski plin; na Finskem, Danskem in Nizozemskem je predmet obdavčenja tudi električna energija, proizvedena iz fosilnih goriv. Davčna osnova v večini držav je kilogram CO₂, ki se sprosti pri zgorevanju masne in volumenske enote predmeta obdavčenja. Uvedba obdavčitve emisij CO₂ je neizogibno povzročila zmanjšanje porabe fosilnih goriv in podjetja prisilila, da so uvedla sisteme nadzora porabe energentov in električne energije ter posredno vplivala na zmanjšanje emisij CO₂.
  

Slovenija

Na podlagi 80. člena Zakona o varstvu okolja je bila taksa za obremenjevanje zraka z emisijo CO₂ uvedena 1. januarja 1997. Uredba o taksi za obremenjevanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida je bila sprejeta v letu 1996 (Uradni list RS št. 68/96), kasneje je bila večkrat novelirana (Uradni list RS 2/97, 5/97, 24/98, 65/98, 51/99 in 42/00), v jeseni leta 2002 pa je bila sprejeta nova Uredba, s katero je prenehala veljati dotedanja ureditev. Najpomembnejše spremembe so se (poleg leta 2002) zgodile v letu 1998, ko je povišanje cene za enoto obremenitve (od 1 SIT/kg CO₂ na 3 SIT/kg CO₂) botrovalo korenitim spremembam v sami ureditvi. Poleg omenjenega se je spremenilo določanje količine emisije CO₂, ki ga povzroča uporaba zemeljskega plina (seštevek enot obremenitve, ki ga povzroča uporaba enega standardnega m3 zemeljskega plina, je bil od 1,3 povišan na 1,9 EO/Sm3). Novela v letu 1999 je pomenila prilagoditev uredbe spremenjenim davčnim predpisom (ukinitvi prometnega davka zaradi uvedbe davka na dodano vrednost in sprejetju Zakona o trošarinah). Do večje spremembe pravne podlage za takso za obremenjevanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida v letu 2002 (Uredba o taksi za obremenjevanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida, Uradni list RS 91/2002) je prišlo zaradi uskladitve te s predpisi, ki urejajo dovoljene oblike državnih pomoči, in uskladitve z Zakonom o javnih financah. Uredba je omogočila oprostitev oziroma zmanjšanje plačila takse za izvedbo investicijskih ukrepov zmanjšanja emisij TGP.