Problematika spreminjanja podnebja

7.7.7 AVTORJI

mag. Evald Kranjčevič, Institut "Jožef Stefan" – Center za energetsko učinkovitost

mag. Stane Merše, Institut "Jožef Stefan" – Center za energetsko učinkovitost

prof.dr. Miha G. Tomšič, Institut "Jožef Stefan" – Center za energetsko učinkovitost

7.8 SPODBUJANJE PROIZVODNJE ELEKTRIČNE ENERGIJE IZ OBNOVLJIVIH VIROV

7.8.1 OSNOVNI POJMI

Proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov⁵² ali »zelena elektrika« je zelo pomembna, tako z vidika emisij toplogrednih plinov⁵³ kot tudi z vidika nižjih obratovalnih stroškov v primerjavi s pridobivanjem električne energije iz fosilnih goriv. Delež proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov je leta 2000 znašal dobrih 33 % (od tega 92 % iz velikih hidroelektrarn), vendar bomo morali v prihodnje za dosego postavljenih ciljev⁵⁴ proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov še povečevati in vključevati druge obnovljive vire.

7.8.2 PRAVNI AKTI NA TEM PODROČJU

EU

• 
  V Evropi to področje ureja Direktiva o promoviranju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov.⁵⁵ Direktiva 2001/77/EC vsebuje zlasti naslednje opcije, ki pomembno vplivajo na emisije TGP iz sektorja proizvodnje električne energije:
  

• 
  države članice morajo sprejeti nacionalne sheme spodbujanja proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov, pri tem pa morajo upoštevati pravila notranjega trga Evropske unije,
  
• 
  skrajšati je treba administrativne postopke pri gradnji novih elektrarn na obnovljive vire energije,
  
• 
  poenostaviti je treba priklop elektrarn na obnovljive vire na električno omrežje.
  

Slovenija

• 
  Energetski zakon⁵⁶ uvaja nov pojem, to je kvalificirano proizvodnjo električne energije, ki je opredeljena kot proizvodnja iz obnovljivih virov, odpadkov in v elektrarnah z nadpovprečno visokim izkoristkom fosilnih goriv (nadpovprečni izkoristki so dosegljivi predvsem s soproizvodnjo toplote in električne energije).
  

• 
  Člen 29. Energetskega zakona določa, kdo je kvalificirani proizvajalec in kako lahko pridobi status kvalificiranega proizvajalca. Določa tudi natančnejše pogoje (ki vključujejo obseg proizvodnje, vrsto energijskega vira in dosežene izkoristke) za pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca, ki jih predpiše Vlada Republike Slovenije s posebno uredbo.⁵⁷
  

• 
  Energetski zakon določa več načinov spodbujanja kvalificirane proizvodnje. Nobeden izmed njih ni podrobno določen v samem zakonu, ampak to prepušča podzakonskim aktom. Z Uredbo o pravilih za določitev cen in za odkup električne energije od kvalificiranih proizvajalcev električne energije⁵⁸ v Sloveniji za večino kvalificiranih proizvajalcev uvajamo sistem zagotovljenih odkupnih cen (feed-in tariffs).⁵⁹
  

• 
  Uredba o odkupu ureja odkup električne energije od proizvajalcev te energije, ki so si pridobili status kvalificiranega proizvajalca. Določbe uredbe ne veljajo za kvalificirane proizvajalce, ki proizvajajo električno energijo v velikih hidroelektrarnah, v velikih elektrarnah na komunalne odpadke, v velikih toplarnah za daljinsko ogrevanje ter v srednjih in velikih industrijskih toplarnah
  

• 
  Uredba o odkupu je osnovni predpis, ki določa okvir pogodbenih relacij med upravljavcem omrežja in kvalificiranim proizvajalcem električne energije (KP). Sestavni del Uredbe o odkupu je zato tudi tipska pogodba. Pogodbe se sklepajo za obdobje 10 let; pogoj je, da ima KP veljaven status kvalificiranega proizvajalca. Če KP status izgubi, pogodbena določila mirujejo do obnovitve oziroma ponovne pridobitve statusa. Obnovitev statusa KP omogoča tudi podaljšanje trajanja stare pogodbe. Najdaljši rok za veljavnost pogodbe je 10 let, kar vključuje tudi morebitna obdobja mirovanja
  

• 
  Sklep o cenah je vhodni element za obračun v kupo-prodajnih pogodbah in plačilo prevzete energije ali za plačilo premij za energijo, ki jo KP prodajo sami. Sprejemala ga bo vsaj enkrat letno Vlada RS. Pri pripravi Sklepa o cenah bo lahko upoštevana rast stroškov življenjskih potrebščin in v določenem obsegu tudi sprememba cene energente za proizvodnjo električne energije. Pogodbeni stranki bosta z aneksom k pogodbi upoštevali nove cene.
  

7.8.3 TRENUTNO STANJE NA TEM PODROČJU

V Resoluciji o strategiji rabe in oskrbe Slovenije z energijo, ki jo je sprejel Državni zbor v januarju 1996,⁶⁰ je opredeljen cilj, po katerem naj bi se do leta 2010 podvojil delež električne energije, proizvedene v kvalificiranih elektrarnah.

Slika 9: Deleži proizvodnje električne energije v Sloveniji za leto 2000

Vir: Statistični letopis


Cilj podvojitve deleža obnovljivih virov energije je določen tudi v sami Direktivi EU (2001/77/EC). Cilj EU glede električne energije iz OVE je podvojitev količine med letoma 1997 in 2010 in skoraj podvojitev deleža OVE v skupni elektroenergetski porabi, s 13,9 % na 22 zajema električno energijo iz vseh elektrarn na OVE, vključno velike HE. V direktivi so določeni ciljni deleži za posamezne države članice EU. Po pridružitvi Slovenije EU bo direktiva dopolnjena s ciljem električne energije iz OVE, ki bo znašal 33,6 %, kar vključuje velike hidroelektrarne. Glede na trenutno stanje se pričakuje, da Slovenija z izpolnjevanjem tega cilja ne bi smela imeti težav.

Navedeni cilj iz dopolnjene direktive povzemamo po Nacionalnem energetskem programu.

Slika 10: Delež OVE v porabi električne energije

Vir: Delovno gradivo NEP