U;ni na;rt za izbirni predmet sloven{: ina

10

3 RAZ»LENITEV FUNKCIONALNIH IN 

IZOBRAÆEVALNIH CILJEV 

3.1 FUNKCIONALNI CILJI

1 Besedilo in uprizoritev

1.1 U;enci do/ivljajo in sooblikujejo prvine gledali[ke, lutkovne in radijske umetnosti, pri

tem pa se zavedajo razli;nosti leposlovne in gledali[ke govorice.

1.2 U;enci berejo osrednja besedila slovenske in tuje mladinske in nemladinske dramatike

in si predstavljajo odrsko besedilno stvarnost. Pozorni so na podobo dramskih oseb

(govor in izgled) ter na oder kot dogajalni prostor (scena, osvetlitev). Dramsko dogajan-

je do/ivljajo kot niz dramskih situacij.

1.3 Dramsko besedilo raz;lenjujejo (“raz;lembena vaja”).

1.3.1 Lo;ujejo glavni govor (govor oseb) in stranski govor (sceni;ne opombe).

1.3.2 Ozna;ujejo dogajalne enote< zavedajo se povezanosti (motiviranosti) dramskih dogodkov.

1.3.3 Poi[;ejo glavne in stranske motive (dogodke). 

1.3.4 Zaznavajo osnovni konflit v dramskem besedilu. 

1.3.5 Spoznavajo zgradbo drame> zasnova, zaplet, vrh, razplet. 

1.3.6 Raz;lenjujejo podobo dramskih oseb, predvsem glede na njihov govor in dejanja

(karakterizacija). Lo;ujejo glavne in stranske osebe. Lo;ijo dialog in monolog.

1.3.7 Spoznavajo zna;ilni dramski perspektivi (tragi;no in komi;no). Zavedajo se glavnih

obele/ij komi;nega> komi;na zunanjost lika, komi;ni karakter, komi;na situacija.

1.4 Pretvarjajo literarno besedilo v predlogo za predstavo. Posegajo v besedilo, v besedilu

ozna;ujejo pretvorbe literarne v gledali[ko izraznost, svobodno ;rtajo dele besedila in

svoj poseg v literarno predlogo utemeljujejo. Dramsko besedilo opazno spreminjajo in

sestavljajo novo besdilo iz razli;nih besedil.

Upo[tevajo publiko kot pomemben ;len gledali[kega dogodka. Uprizarjajo dela za naslovni-

ka razli;ne starosti, isto besedilo “priredijo” za mlaj[e gledalce, za vrstnike, za odrasle.

1.5 Posamezno in v skupini pi[ejo dramatizacije pesemskih in proznih besedil, pi[ejo zas-

novo za igro. Ustvarjajo nove dramske situacije in zgodbe. Napisano uprizorijo,

upo[tevajo omejitve prostora in dostopnih izraznih sredstev (“razredno gledali[;e”).

1.6 U;enci spo[;eno improvizirajo in se udele/ujejo skupinskih ter posami;nih vaj. Razdelijo

si vloge igralcev, re/iserja, dramaturga, lektorja, scenografa, kostumografa, rekviziterja,

odrskega mojstra, [epetalca. Vloge zamenjujejo.

slovenscina izbirni - prelom  5/8/03  12:25  Page 10

---

11

2 Mladinsko dramsko gledali[;e

Po metodi aktivne gledali[ke vzgoje u;enci spoznavajo raznolikost disciplin, ki so povezane z

gledali[;em (jezikovna izraznost, ples, pantomima, likovna in glasbena govorica).

1.7 Po ogledu predstave se u;enci z u;iteljem pogovarjajo o njej in jo vrednotijo. Primerjajo pred-

stavo in literarno predlogo, se zavedajo avtonomnosti predstave glede na literarno predlogo.

Utemeljujejo svojo oceno predstave, se u;ijo sprejemati razli;nost mnenj.

2.1 Pripravijo govorne interpretacije nedramskih zvrsti, predvsem poezije.

2.1.1 Vadijo pravilno dr/o telesa pri samostojni ali zborni deklamaciji.

2.1.2 Vadijo pravilno in izrazno deklamiranje.

2.1.3 Pri recitaciji in deklamaciji se izogibajo [ablonam in posnemanju interpretacij so[olcev

in igralcev.

2.1.4 Besedilo do/iveto interpretirajo, tako da poka/ejo lastno inovativno razumevanje besedila.

2.2 Razvijajo zmo/nosti izra/anja z mimiko, kretnjami, gibanjem in govorom v odrskem

prostoru. Postopoma razvijajo zmo/nosti gledali[kega izra/anja. 

2.2.1 Pri dramskih improvizacijah posnemajo vsakdanje opravke, izra/ajo ob;utja, ;ustva,

lastnosti oseb. Improvizirajo na podlagi zgodb (odigrajo pravljico) in dramskih situacij

(zna;ilni dramski motivi, npr. sre;anje v ljubezenskem trikotniku). 

2.2.2 Vadijo tehniko igranja> spro[;enost, vaje za ravnote/je, gib;nost, hitrost, ritem, diha-

nje, govorne vaje). 

2.2.3 Vadijo pantomimo>  mimiko, kretnje, gibanje.

2.3 Pripravljajo razredno oz. [olsko gledali[ko uprizoritev, tako da si razdelijo delo.

Postopoma razvijajo zmo/nosti gledali[kega izra/anja, spoznavajo izrazna sredstva gle-

dali[;a (govor, mimika, kretnje, gibanje, [minka, frizura, kustum, rekviziti, scenografija,

lu;, glasba in [umi).

Vadijo posamezne prizore iz dramskih besedil in pripravijo uprizoritev v razredu (razred-

no gledali[;e), pripravljajo [olsko gledali[ko uprizoritev.

2.3.1 Na bralnih vajah vadijo pravilen in izrazen odrski govor ter se zavedajo razlo;evalnih

in izraznih mo/nosti fonetike besedila> ;lenitev s premori, poudarjanje, intonacija, re-

gister, hitrost, barva.

2.3.2 Spoznavajo osnove dihalne tehnike, vadijo spro[;eno govorno nastopanje, razvijajo

domi[ljijo in iznajdljivost.

2.3.3 Uprizorijo dramsko besedilo> svoj govor dopolnujejo z mimiko, kretnjami in gibanjem, in

tako ustvarjajo odrsko osebo. Izdelujejo maske in izraznost mimike poudarjajo s [minko.

slovenscina izbirni - prelom  5/8/03  12:25  Page 11

---

3 Mladinsko lutkovno gledali[;e

U;enci razvijajo sposobnost ustvarjanja lutkovnega dogodka za mlade in za odrasle.

4 Radijska in televizijska igra, film

12

2.3.4 Odrsko osebo postavljajo v gledali[ki prostor, si zamislijo kostume in sceno< pri tem

so ;imbolj iznajdljivi (razpolo/ljivi materiali). Izvedejo “tehni;no vajo”. 

2.3.5 Predvidijo odrsko osvetlitev in glasbo ter zamisli v okviru mo/nosti izvedejo. 

2.3.4 Izdelajo spremna besedila> plakat, gledali[ki list, kritiko.

3.1 Razvijajo sposobnosti animacije predmeta in lutke. 

3.1.1 Lutkovno govorico spoznavajo ob predstavitveni vlogi vsakdanjega predmeta (kreda

kot ..., goba kot ..., tabla kot ... ipd.).

3.1.2 Razvijajo sposobnosti ustvarjanja in animacije ro;ne lutke, marionete in javanke. 

3.1.3 Spoznavajo principe animacije drugih vrst lutk> ploskih, prstnih in sen;nih lutk.

3.2 Razvijajo izrazni govor lutke> naravni govor in karikiranje. Se zavedajo meja karikiranja

govora.

3.3 Na;trtujejo in izdelujejo scenografijo, predvsem stilizacijo v realnem prostoru, izberejo

glasbo za lutkovno predstavo.

4.1 Poslu[ajo in interpretitrajo zvoke okolice, sku[ajo z zvokom izra/ati dogodke in razpo-

lo/enja. Posnamejo in predvajajo radijsko igro v razredu ter na [olskem radiu.

4.2 Si zami[ljajo zvo;no dograjevanje literarne predloge za radiofonski dogodek ([umi,

glasba), zvok pojmujejo kot samostojno oblikovno prvino “glasbeno-zvo;ne slikanice”

oz. “zvo;nega dogodka”.

4.3 Poslu[ajo umetni[ko radijsko igro, prepoznavajo njene prvine in poslu[ano vrednotijo.

4.4 Pi[ejo scenarij in na;rtujejo snemanje filma po literarni predlogi. Pi[ejo filmske kritike.

slovenscina izbirni - prelom  5/8/03  12:25  Page 12

---