Vendar Španija ni bila tako centralizirana monarhija, da bi odsotnost močnega vladarja povzročila razpad države. V Španiji so tedaj vladali cortezi, in neformalna vlada s gobernatorjem ali presidentom, najvišjo upravno in sodno oblastjo. Med cortezi ali Sveti je imel najvišje mesto kastiljski. Sveti so zasedali v Madridu, vsak od njih na en dan v tednu. Karel II ni bil sposoben imenovati prvega ministra, človeka -valida, ki je imel vso neformalno oblast v državi, kot je bila do sedaj navada.Nato so se zamenjali štirje.Različni sveti , kabineti so se kar množili.V vladi je bilo preveč funkcionarjev, birokracija je bila glomazna. Plemstvo je bilo v večini v državnem, vojnem in finančnem ministrstvu.Ni jim bila potrebna formalna izobrazba. Univerze so se spremenile v tovarne pravnikov, ki so zapolnjevali večino birokratskih mest.
Uradniška mesta v državni upravi so bila odlično plačana, prinesle so prestiž in moč.Taka mesta so začeli kupovati, birokracija se je razmnoževala. Uradniška mesta v državni upravi so bila odlično plačana, prinesle so prestiž in moč.Taka mesta so začeli kupovati, birokracija se je razmnoževala.Visoke plemiče so obtoževali, da zaradi zadolženosti zahtevajo zase najboljša uradniška mesta; nižje plemstvo, pravno izobraženo se je dobro znašlo in postalo vse močnejše.Uspešne kariere so odpirale vrata v Cerkvi in Inkviziciji.Uradništvo in vojaško plemstvo brez pravniške izobrazbe so bili zlorabljani.Najbolje plačane in prodajane so bile mestne službe.Načelno se je lahko kupilo vsako službo. Državna blagajna pa je bila prazna.Kupci služb so kupovali tudi za svoje potomce.Ko jih je zmanjkalo, so si izmislili častne , izmišljene službe.Recimo “tajnik Njegovega Veličanstva”, ki jih je bilo 12 na zahtevo kralja samega(od prej nekaj 100).Nihče se ni ob to spotaknil, ni bilo nobenih pritožb. Španski zgodovinarji radi poudarijo, da je situacija v zvezi s kupovanjem služb in nazivov v Franciji bila dosti hujša.1676-85 je nova epidemija kuge zahtevala četrt milijona življenj.Na tako hudo depopulacijo niso odreagirali.
Karel II je državo zapustil z oporoko vnuku Ludvika XIV, Filipu Burbonskemu, vojvodi Anžujskemu.Vendar je Velika zveza Anglije, Cesarstva in Nizozemske menila, da je Ludvik XIV s tem postal premočen. Karel II je državo zapustil z oporoko vnuku Ludvika XIV, Filipu Burbonskemu, vojvodi Anžujskemu.Vendar je Velika zveza Anglije, Cesarstva in Nizozemske menila, da je Ludvik XIV s tem postal premočen.Filip V je prišel v Madrid mirno l.1701, prav tako naslednje leto v Barcelono, nato pa v Italijo. Avstrijska vojska je napadla Milansko vojvodino, , nizozemska vojska Cadiz, habsburški pretendent na špansko krono nadvojvoda Karl, sin cesarja Leopolda I je prišel v Lizbono.Vojna za špansko dediščino.1705-1714.Španija se je postavila za svojega kandidata Filipa V.Španci so v tej vojni izgubili vse evropske posesti(Milansko vojvodstvo, Neapelj, Sicilijo,Sardinijo, J Nizozemsko), ki so prešle na Habsburžane, Angleži so zadržali Menorko in Gibraltar in monopol nad izvozom sužnjev v špansko Ameriko,ribolov ob obalah Nove Škotske in Nove Fundlandije.Španija je bila sedaj v sorodstvenem in zavezniškem razmerju s Francijo in je skušala vrniti vsaj del evropskih posesti; v vojni za poljsko nasledstvo in oslabljeno Avstrijo je dosegla , da Karel III, tretji sin Filipa V postane kralj Neapeljskega kraljestva-vzporedna burbonska veja.
Vojna za avstrijsko nasledstvo-Marija Terezija- je omogočila Filipu VI, sinu Filipa V., da si pridobi Parmo, Piazenzo in Gvastallo-druga italijanska burbonska veja. Vojna za avstrijsko nasledstvo-Marija Terezija- je omogočila Filipu VI, sinu Filipa V., da si pridobi Parmo, Piazenzo in Gvastallo-druga italijanska burbonska veja.Špansko angleška vojna-1739-48, Španija je želela spremembe utrechtega miru ; Angleži so izgubili vstop na Južna morja.18. stoletje razsvetljenstva, konec vezi s španskimi Habsburžani in borba proti Angležem v Ameriki; za vrnjeno Kubo je dala Florido, dobila francosko Lussiano do 1802, in v vojni za neodvisnost angleških kolonij dobila zopet Florido, menorko, prodirala iz Mehike v Kalifornijo.V 18.st. sta vladala sinova Filipa V , Karel III in Ferdinand VI, ki je bil brez otrok.Karla III smatrajo za najuspešnejšega kralja po Katoliških kraljih.Skromen, asketski,znal si je pridobiti modre svetovalce.Španski razsvetljenci so razmišljali o novih poljedelskih tehnikah, manufakturah, boljšem izobraževanju, prilagajanju prava sodobnemu času- društva, “Prijatelji zemlje”,časopisi-podobno kot v drugih evropskih državah, samo da so v Španiji čakali kraljevega povelja.
Razsvetljenci so želeli ukiniti samostane, za katere so menili, da ne delajo v javno dobro,v razprave so vstopali janzenisti, ki so tako kot v Franciji skušali spodkopati jezuite. Razsvetljenci so želeli ukiniti samostane, za katere so menili, da ne delajo v javno dobro,v razprave so vstopali janzenisti, ki so tako kot v Franciji skušali spodkopati jezuite.Karel III in Ferdinand VI sta podpisala konkordat s Cerkvijo: 2/3 škofov postavlja krona, brez njene vednosti ne smejo krožiti papeške enciklike, jezuite, katerih prva prisega je prisega papežu sta 1767 ukinila in dosegla njihovo ukinitev na evropskem prostoru, pred tem že Francija in Portugalska(nelojalnost kroni tudi v prekomorski Španiji).Reforme šolstva niso bile uspešne, reformisti so upali, da bo Karel III ukinil vse nepotrebne privilegije tako plemstvu, kot Cerkvi.Karel III je ukinil nekaj samostanov , revidiral odredbe Inkvizicije, a razsvetljenstvo in janzenisti so razdelili španske sloje kot tudi Cerkev.
Dostları ilə paylaş:
|
