V in st p. K. poročajo grški viri o iberskih plemenih na Iberskem polotoku; od kod? Res iz s afrike?

Cortes in Mehika; Pizzaro je verjel v Eldorado.Naslednji osvajalci.

“Republika Špancev “ in “republika Indijancev”.

Zakon iz l.1542 s katerim naj bi se uvedel red nad samovoljo lokalnih mogočnikov; ozemlje so razdelili na Novo Španijo in Peru.

Frančiškani, dominikanci, avguštinci in jezuiti so spreobračali domorodce, univerzi v Meksiku in Limi.Hispanizacija osvojenih ozemelj z novo kulturo in duhovnostjo.

Čeprav so bili Moluki portugalsko ozemlje, so Španci pošiljali ladje do Marijanskih in Karolinskih otokov in Filipine-1545, Manila 1571.

Iz Peruja so osvajali Oceanijo, Salomonove otoke, Polinezijo.1595. Čeprav otočij niso zasedli, se je Oceanija spremenila.

Zaradi bogastva iz Novega sveta, so v Španijo lahko prihajali najboljši umetniki iz Italije; španska renesansa naslednjih dveh stoletij, prve tiskarne, knjige, privatne knjižnice, a tudi v tej Zlati dobi se je bilo potrebno paziti cenzure inkvizicije.

Univerze v Salamanci, Valjadolidu in Leridi so dobile naslednice v Valenciji, Alkali, Granadi, Saragosi, Ovijedu-16.st.

Prevod Biblije, pesništvo in proza.

• Prevod Biblije, pesništvo in proza.

• El Escorial, samostan in dvorec, knjižnica .Karel V je sezidal trdnjave –alcazar-u Sevilji, Madridu in Toledu.Katedrale v Burgosu, Sevilji, Haenu.

• Špansko slikarstvo 16.st.-vezano na Filipa II.El Greco.

• Prav v tem času pa je Španija postala država drugega reda.

• S smrtjo Filipa II je Španija za veliko čas ostala brez vladarjev , ki bi z močjo in karizmo državo ohranjali v središču evropske politike.

• Karla V in Filipa II Španci niso razumeli v času njunega vladanja; vizije nasledniki niso imeli.

• Problemi Španije v 17.st.: preredko prebivalstvo, odhajanje v Novi svet; napredka v pridelovanju hrane ni bilo; Španija je bila polna beračev ali popotnikov, pripadnikov vseh slojev.

• Zlato, ki je pritekalo nekaj časa v velikih količinah, se je zdelo, da se je izgubilo v različnih perifernih vojnah.Rudniki dragocenih kovin so se izčrpali, uradništvo v Novem svetu pa je bilo vedno dražje.

• Španije je vse manj proizvajala-vojaško razpoloženje preteklega obdobja-in vse več trošila.

Angleški in francoski gusarji na španske zlate galeone; inflacija , ki jo je vzpodbudilo špansko srebro.V 17. stoletju se je uvoz srebra najprej prepolovil, nato samo tretinja.Nova dognanja, zakaj tak upad-263.

• Angleški in francoski gusarji na španske zlate galeone; inflacija , ki jo je vzpodbudilo špansko srebro.V 17. stoletju se je uvoz srebra najprej prepolovil, nato samo tretinja.Nova dognanja, zakaj tak upad-263.

• Ameriški Španci so z izvoženim srebrom plačevali ves uvoz iz matične države; domači trgovci davkov iz tega naslova niso predajali kroni; zaostajanje proizvodnje, neobstoj industrijske tradicije, slaba družbena in gospodarska situacija, velika tuja konkurenca z nizkimi cenami; veliko tihotapljenja srebra, v Novem svetu proizvodnja, ki ni več potrebovala matice.

• Epidemije bolezni, kolera, atlantska kuga, milanska preko Provanse-štiri epidemije kuge v 17.st.

• Sama Španija si je prizadevala “iztrebiti” svoje prebivalstvo: izgon Moriskov -300 000 (pokristjanjenih muslimanov),domače prebivalstvo v Ameriko, doseljenci Francozi v Katalonijo, vendar visoka nataliteta , kljub umiranju novorojenčkov. Španija je imela v začetku 18. st toliko prebivalcev kot konec 16.st.

Precejšnje pustote v ruralnem okolju so njive spreminjale v pašnike(izgon Moriskov, ki so bili poljedelci), upad žitaric in vzpon vinske trte, v Galiciji in ob obali koruza; bazične spremembe, ki so tudi preobrazile kulturno krajino.

• Precejšnje pustote v ruralnem okolju so njive spreminjale v pašnike(izgon Moriskov, ki so bili poljedelci), upad žitaric in vzpon vinske trte, v Galiciji in ob obali koruza; bazične spremembe, ki so tudi preobrazile kulturno krajino.

• Uvoz poceni in boljših izdelkov je zapiral domače manufakture, nesposobnost prilagoditve tržišču,nevlaganje v novo tehnologijo- španske manufakture so ostale pasivne do 18.st.

• Državna proizvodnja-orožje in ladjedelnice so nekako delale.

• V pomorski trgovini so prednjačili Nizozemci, Francozi in Angleži.Trgovina z Ameriko je pokrivala španski deficit do konca 17.st.; Španci niso bili več sposobni nadzorovati izkrcavanja blaga, kaj šele plovbe.

• Vrhinec krize je doživela Kastilja 1677-87: klimatske spremembe, ohladitve, slabe žetve, fiskalni in monetarni nered, kmečki izgredi v Kataloniji in Valenciji.

• Katalonija se je izognila krizi z novimi manufakturami svile, usnja, kovin; novimi ladjedelnicami, ki so rešile Barcelono.Trgovska zbornica, zakonodaja samo za Katalonijo.

Plemiški privilegiji so se še kar množili, inflacija titul,obsedenost s krvjo, častjo in močjo,aristokracija je bila najštevilčnejša v dobro plačanih državnih službah, mlajši sinovi v vojski ali cerkvenih službah.

• Plemiški privilegiji so se še kar množili, inflacija titul,obsedenost s krvjo, častjo in močjo,aristokracija je bila najštevilčnejša v dobro plačanih državnih službah, mlajši sinovi v vojski ali cerkvenih službah.

• Španska družba je zelo pobožna.

• Bogati trgovci so kupovali plemiške titule.

• V nekaterih mestih je bilo polovico meščanov revežev.

• V Franciji in Španiji se je v 17.st. obnovil lov na čarovnice.

• Občasno je prišlo v mestih in na podeželju do vstaj brez pravih ciljev, ki so bile zatrte.

•