V in st p. K. poročajo grški viri o iberskih plemenih na Iberskem polotoku; od kod? Res iz s afrike?

Vladarja je občasno zamenjal valido, privado, njegov poverjenik, tako da se je še bolj odmaknil od vladanje in podanikov.

Kraljevi miljenci, validos, so imeli svoje kabinete, vlade v senci, obvladovali tudi vojsko.

Uradništvo, ki se je množilo, je bilo temelj kraljevega absolutizma; nestabilni mednarodni odnosi so zahtevali več vlaganja v vojsko, kako dobiti nove davke? Davki na vse. Kvarjenje monete, “bakrena revolucija”.Bankrot države, ki ga niso mogli preprečiti tudi Judje, ki so bili klicani na pomoč..

Razkošna poroka z Margareto Avstrijsko.Kraljevi miljenec vojvoda Lermo.

• Razkošna poroka z Margareto Avstrijsko.Kraljevi miljenec vojvoda Lermo.

• Nestrpnost španske Cerkve v času protireformacije, izgon Moriskov in že povedane posledice.Končano 1614.

• 1618 se je začela tridesetletna vojna, ki je zaradi zamotanih zavezništev vpletla tudi Španijo.Filip IV- miljenec vojvoda Olivares.Želel je razlastiti Lermine kliente, zaustaviti korupcijo in uradništvo narediti učinkovitejše.

• Za te cilje uje ustanovil posebne svete, hunte, za vse dele politike in gospodarstva.Najpomembnejša je bila Velika hunta za reforme.Njene naloge, neuspeh.

• Reforma za ustanovitev Velike armade 140 000 vojakov, obenem pa izgradnja palače Buen Retiro v Madridu.Katalonija ni želela z davki podpreti obeh projektov.Istočasno pa je Francija 1632 napovedala vojno.

• Francozi zavzamejo trdnjavo Salse v Rosejonu, Katalonija izkoristi situacijo, razglasi , da prekinja vezi z vlado v Madridu, razglasi republiko in prizna francoskega kralja Ludvika XIII za vladarja.

Katalonsko odcepljanje sta zadušili tako francoska kot španska vojska1644.

• Katalonsko odcepljanje sta zadušili tako francoska kot španska vojska1644.

• Aragonija je tudi razmišljala o odcepitvi, prav tako Portugalska, Neapelj in Sicilija.

• Portugalska ni bila več sposobna braniti svojih prekomorskih posesti, ki so jih zavzemali Nizozemci-Brazilijo, Z Afrika, delno Tajska.1668 je Španija priznala neodvisnost Portugalske in novo dinastijo Braganca.

• Vsi upori so bili deloma posledica gospodarske in finančne krize, upirali pa so se pod vodstvom grandov, ki jih je kriza prizadela.

• Sicilski upor je podprla lakota na splošno, podprli pa so ga Francozi, češ da je prebivalstvo predvsem nezadovoljno s španskimi kralji.Podobno tudi upor v Neaplju, ki je iskal pomoč kardinala Mazarina, namestnika mladoletnega Ludvika XIV:

• Tako kot na Siciliji, je tudi upor v Neaplju zatrl z vojsko Juan Jose Avstrijski-nezakonski kraljevi sin.

• Filip IV je umrl 1665 v Madridu; zamenjan je bil valido Oliveras, naslednik Luis de Aro, je imel težko delo.

• Španska kriza sredi 17. st je bila vzporedna s frondo v Franciji, zaostritev med Karlom I in parlamentom v Angliji, politični neredi na Nizozemskem.

Finančna kriza se začne z majhno inflacijo, sredi 40-tih kulminira.

• Finančna kriza se začne z majhno inflacijo, sredi 40-tih kulminira.

• Najnižja demografska krivulja v 17.st.-iz vojske odhaja visoka aristokracija, vojaki niso plačani, država nima denarja, brez denarja ni ljudi.

• Po smrti Filipa II se na vseh evropskih prestolih pojavijo “pacifisti”.

• Konec vojn z Anglijo, 1609 priznanje neodvisnosti Nizozemski.

• Na S Italije je Španija ohranila Mantovo in Montferato.

• Zbližanje Francije in Španije , politika Marije Medici: dvojna poroka med prestolonaslednikom Ludvikom XIII in hčerko Filipa III Ano Avstrijsko; bodoči španski kralj Filip IV pa i Izabelo Burbonsko, hčerjo pokojnega francoskega kralja Henrika IV.

• Zbližanje avstrijske in španske veje Habsburžanov.

• Vstop Španije v tridesetletno vojno, porazi, kljub mesijanskemu mišljenju, oportunistični vstop Francije na strani Švedske v vojno, francosko-španska vojna, malo zmag, več porazov in na koncu Pirinejski mir 1659.

• Obstojna meja na J med državama, J Nizozemska španska, zakon med Ludvikom XIV in infantinjo Marijo Terezo Avstrijsko, hčerjo Filipa IV.

Novo, nikoli videno, koncept Misijonarske države, v obrambi vere, avtoritarne monarhije itd.

• Novo, nikoli videno, koncept Misijonarske države, v obrambi vere, avtoritarne monarhije itd.

• Sakralizacija vsakadana, globoka vera slehernika v zadnji vasi.

• Trojna kanonizacija Ignacija Lojole, Tereze Avilske in Frančiška Javiera 1622 je pretresla Špance, vrhunec identifikacije z vero.Španski jezuiti.

• Pisci kot Miguel de Cervantes, esejistična proza, Lope de Vega-komedije, Pedro Caledron de la Barca drame itd.

• Madrid je dobil izgled imperialne prestolnice s trdnjavo, Glavnim trgom, Rotovž ali danes stavba Ministrstva za zunanje zadeve, Panteon, Grobnica kraljev v El Escorialu.Jezuitska cerkev sv.Izidorja, palače itd.

• Množica izjemnih slikarjev, od katerih najbolj poznamo Velasqesa, portreti kraljev in njihovih žena, zmagovite bitke.

• Poslednja leta Filipa IV so bila skrb za naslednika: prestolonaslednik Baltazar Karl je prekmalu umrl; Filip IV star 44 let se je poročil z nečakinjo Marijo Ano-14 let , 5 otrok, preživela hči Margareta in sin, naslednik Karl.

• Karl II 1665-1700 , bolehen, zaostal, samo trikrat se je pojavil v javnosti.

Verjetno Karl II v vsem svojem vladarskem času ni sprejel ene same samostojne politične odločitve.

• Verjetno Karl II v vsem svojem vladarskem času ni sprejel ene same samostojne politične odločitve.

•