Nasledniki na prestolu naj bi bili otroci Ivana in Margarete Habsburške (Avstrijske), sina Izabele in Ferdinanda, če ne bi imel otrok pa njegova starejša sestra, infantinja Izabela.Že naslednje leto sta umrla Ivan in Izabela-1497. Hči Ivana, sedaj prestolonaslednica, je vso oblast prenesla na moža Filipa Habsburžana, ki je iznenada umrl l.1506.Ivana je kazala znake duševne zmedenosti, nesposobna za vladanje. Skrb za vnuke sta prevzela stara očeta Ferdinand Aragonski in Maksimiljan Maksimiljan I. je hčer, vdovo Margareto Avstrijsko postavil za namestnico na Nizozemskem, ki je postala del španskega kraljestva s Maksimiljanovo poroko z Marijo Burgundsko in poroko njunega sina Filipa s špansko prestolonaslednico, hčerjo Katoliških kraljev. Margareta je vzgojila tudi Karla Habsburškega, vnuka Maksimiljana in španskega prestolonaslednika (najstarejši sin Ivane Blazne, rojen v Gentu), na dvoru Maline pri Bruslju.
Karlovi učitelji so bili burgundski plemiči, ki so ga seznanili z idejami Erazma Roterdamskeg. Karlovi učitelji so bili burgundski plemiči, ki so ga seznanili z idejami Erazma Roterdamskeg.Ferdinand Aragonski, ded, se je navduševal, da bi špansko krono dedoval drugi vnuk, Ferdinand II. Karlov mlajši brat. Živel je v Španiji,kjer je bil tudi rojen, veliko skupaj z materjo Ivano Blazno.L.1519 je umrl Ferdinand Aragonski, prava naslednica je bil anjegova in Izabelina hči Ivana Blazna.Njen namestnik, zaradi zdravja, je postal najstarejši sin Karel, ki je oblast poveril kardinalu Sisnerosu.Karl Habsburški je bil l.1516 priznan kot naslednik in kronan kot Karel I., kralj zedinjenih kraljestev iberskega polotoka.Karl I. še nikoli ni bil v Španiji.Preden pa se je predstavil svojim podanikom, je za Španijo nastopilo nestabilno obdobje: berberski pirati in Osmani so skušali prek ogrožanja Neapeljskega kraljestva prodreti v Z Sredozemlje.Francozi pa so ogrožali Navaro.Predstavniki mest Burgosa, Leona, Valjadolida in Samore so od Karla zahtevali, da pride v Španijo; prihajale so tudi pritožbe iz Nove zemlje.Sklenjeno je bilo zavezništvo med Karlom Habsburškim, francoskim kraljem Henrikom VIII, papežem in cesarjem Maksimiljanom in izmenjana odličja.
Prihod Karla I v Španijo je bil zelo težaven, dolg in poln neprilik. Dežele ni poznal, ni govoril njenega jezika; preden je karkoli odločil, sta Karel in njegova sestra Leonora obiskala mater v Tordesiljasu.O tem obisku ne vemo nič. Prihod Karla I v Španijo je bil zelo težaven, dolg in poln neprilik. Dežele ni poznal, ni govoril njenega jezika; preden je karkoli odločil, sta Karel in njegova sestra Leonora obiskala mater v Tordesiljasu.O tem obisku ne vemo nič.Karel je prvič videl tudi brata Ferdinanda, s katerim sta skupaj prijahala v svečani povorki v Valjadolid.Španija je svojega novega kralja pričakala kot tujca.Karel je bil po smrti svojega deda Maksimiljana imenovan tudi za cesarja Svetega rimskega cesarstva 1519-Karla V.Kronan je bil v Aachnu.Stroške kronanja sta nosili Kastilija in Aragonija.Kuhal se je upor, ki ga je kraljeva vojska zatrla.Do upora je prišlo tudi v Valenciji, predvsem zaradi konkurence italijanskih trgovcev, nezadovoljstva kmetov,preveliki razslojenosti. Zahteve novemu kralju naj jih zadovolji: uporniki so se začeli pobijati med seboj, kuga l.1520 je kosila, upor je izzvenel na Majorki, ki je trpela zaradi visokih carin in visokih cen žita.Španija je bila popolnoma drugačen svet za Karla V. , kot svet njegove mladosti, Nizozemska.
V 16.st. z nastopom Karla V. se je pokazala posebnost Španije nasproti ostali zahodni Evropi: prepletenost modernizma in tradicionalizma, mesta in njeni voditelji, mali plemiči-hidalgi, lastniki podeželja. V 16.st. z nastopom Karla V. se je pokazala posebnost Španije nasproti ostali zahodni Evropi: prepletenost modernizma in tradicionalizma, mesta in njeni voditelji, mali plemiči-hidalgi, lastniki podeželja.Druga posebnost je bil razvoj španskega fevdalizma: komaj začet v vizigotskem obdobju, je bil presekan z muslimanskim osvajanjem, vse do 13.st. se Španija ni normalno razslojila.Namesto na posesti fevdalcev, je bila razdeljena na državne posesti Leona, Kastilija, Aragonije, Navare in Katalonije.Španski grandi so imeli velike posesti, ne v enem kosu; na S jih je bilo manj, na J vedno več, tudi mestni patriciat, popolnoma nepovezani z življenjem drugih slojev na svojih posestih.V času rekonkviste je nastajalo novo, vojaško plemstvo, hidalgi, ki jim je vladar za vojaške uspehe obljubil lastno sodstvo. Zato je bilo posameznikov, ki so se skušali uveljaviti veliko.Španija je imela nasproti ostali Evropi nesorazmerno veliko aristokratskega sloja.Izgon Judov je kraljestvo ohromil za nekaj stoletij, kar niso mogli nadomestiti z velikim bogastvom Novega sveta.”Svetost krvi” v vseh slojih.
Don Kihot-preberite!!! Don Kihot-preberite!!!Plemenitost je osnova in vse- vrline, bogastvo , je manj vredno.V času Karla V. se je španska aristokracija med seboj razslojila v tri sloje: grandes, caballeros ( neke vrste srednji sloj plemstva, okostje vse družbe, predvsem v mestih) in hidalgos ( titularno plemstvo, ponavadi precej revno, don, Cervantes).Država Karla V.Posebnost Navare, ki je vezala nase še ostale tri baskijske province.Aragonija, sestavljena iz Katalonije, Valencije in Balearskih otokov-podkralj.Sodna avtonomija.Davke so uporabili zase, skoraj nič državni zakladnici.
Dostları ilə paylaş:
|
