V času renesančnega individualizma je v Španiji zavladal absolutizem. V času renesančnega individualizma je v Španiji zavladal absolutizem.Od 13. do 16. st je bilo v Evropi veliko vladarjev, ki so težili za centralizacijo, ki gre z roko v roki z absolutizmom.Najuspešnejši (po Maciavelliju) so bili recimo Este v Ferrari, Viscontiji v Milanu, Scale v Veroni . V velikih državah je bila centralizacija z absolutizmom odvisna od osebnosti kralja.Samo dinastična unija Ferdinanda in Izabele še ne bi prinesla začetka skupne zgodovina Kastilije in Aragona: agresivna politika, zavzetje Navare, nadzor nad vojaškimi redovi in Cerkvijo nasploh, državni cortes je bil vzor provincijskim cortesom.Kraljevski svet je bil dopolnjen s strokovnjaki-pravniki, svetovala jim je Inkvizicija.Lokalne oblasti so onemogočali podkralji, nadzor nad mestno ali provincialno upravo.Dogovor Izabele in Ferdinanda v Segovii 1475: Kastiliji vladata skupaj, če sta prisotna oba, če ne , vsak posebej; kraljevska povelja morajo imeti podpise obeh, kraljevski pečat ima obraz obeh. Aragonija je pripadala samo kralju.
Predvsem Kastilijo, ki že dolgo ni imela stabilne vladarske figure je bilo potrebno pridobiti: finančno moč višjih slojev je bilo potrebno omejiti. Predvsem Kastilijo, ki že dolgo ni imela stabilne vladarske figure je bilo potrebno pridobiti: finančno moč višjih slojev je bilo potrebno omejiti.Kraljevske rente, davek za plemiče v državno blagajno; večina trdnjavskih nizov je bila porušena; vojaški redi in oborožena združenja dinastov so prešla pod nadzor veličanstev.Najvišje plemstvo sta vladarja privabila na dvor, z visokimi dvornimi službami, s tem sta jih oddaljila iz lokalnih razmer, kjer so v preteklosti lahko kuhali zamere in upore.Ustanovljena je bila kraljeva garda iz 200 pripadnikov najplemenitejših kastiljskih, aragonskih in sicilijanskih družin. Postala je srce nastajajoče vojske.Naloga vojske in garde: vojna proti muslimanom in za sicilsko krono.Plemstvo, ki se je borili v vojni za Granado, je dobilo še posebno zaščito lastninskega prava , zaščitnika pa sta bila vladarja osebno. Plemič je s svojo lastnino, v katero so bili vključeni tudi koloni , lahko ravnal kakor je želel.Možnost nasledstva.
Mesta in meščanski sloji so pričakovali od združitve rahljanje fevdalnega gospodarskega sistema , ne pa favoriziranje plemstva. Mesta in meščanski sloji so pričakovali od združitve rahljanje fevdalnega gospodarskega sistema , ne pa favoriziranje plemstva.Mesta, ki so Izabeli stala ob strani v državljanski vojni, je skušala nagraditi z možnostjo državnih služb, pri čemer bi meščanstvo odrinilo plemstvo od monopola v vojski, administraciji in diplomaciji.Za obrtnike, trgovce in bankirje ponudba Izabele ni bila zanimiva, tako da je vse ostalo po starem in grozilo z večnimi napetostmi v prihodnosti.Absolutno kraljevo oblast sta podprli profesionalna vojska in stalna diplomatska služba( Rim, Benetke, London, Bruselj, Dunaj).Stroške za okrepljeno državno upravo (uradništvo) sta jemala iz davkov-10% za vse transakcije, carine, davek na premike ovčjih čred, davek vojaških redov, cerkveni davek.Davke so pobirali zakupniki (ki so tudi stali), stekal pa se je v neke vrste finančno ministrstvo.Prihodki iz Kastilije so se uporabili za vse španske potrebe; prihodki iz Aragonije pa samo zanjo-nezadovoljstvo Kastilije.Državna uprava: kraljevski svet z vrhovnim sodiščem, kraljevi namestnik,upravitelji za vsako provinco- vsi uradniki.
S kaljestvoma sta upravljala corteza, člani cerkveno in posvetno plemstvo in predstavniki 18 mest v Kastiliji.Vladar se je nanju obračal ob potrebi zvišanja davkov. S kaljestvoma sta upravljala corteza, člani cerkveno in posvetno plemstvo in predstavniki 18 mest v Kastiliji.Vladar se je nanju obračal ob potrebi zvišanja davkov.Corteza se nista sestajala redno.Samo v Kataloniji se je Ferdinand II trudil vplivati na mestni svet barcelone, a ni ogrozil njegove avtonomije.Da bi se oblast Katoliških kraljev čutila povsod, sta postavila svoje kraljeve sodnike z velikimi pooblastili. Verjela sta, da velik nadzor nad vsemi ljudmi , posebno pravosodni, zagotavlja njuno pravo oblast.Obnova rimskega pravosodja in zakonov,zborniki kraljevskih zakonov, kraljevsko apelacijsko sodišče, eno na S, drugo na J, v obeh kraljevinah.Izabela in Ferdinand sta vse svoje odločitve obrazložila z Božjo previdnostjo, ki ju vodi in svojo mesijansko vlogo.1496 ju je papež Aleksander VI nagradil z nazivom Katoliška kralja.Bila sta prepričana v versko enotnost, ki sta jo dosegla z reformo španske Cerkve, hierarhije, v Španiji kot Novem svetu.
Reforma duhovščine je bila osnova države in politike, ki sta si jo zamislila Katoliška kralja: bila je potrebna, zaradi nediscipline in neduhovnega življenja klerikov; zato sta zahtevala proste roke za svojo reformo in Aleksander VI je nanjo pristal. Reforma duhovščine je bila osnova države in politike, ki sta si jo zamislila Katoliška kralja: bila je potrebna, zaradi nediscipline in neduhovnega življenja klerikov; zato sta zahtevala proste roke za svojo reformo in Aleksander VI je nanjo pristal.Aragonski kralji so bili tudi kralji Sicilskega kraljestva(J Italija).Kralja sta postavljala škofe, župnike, imela vpogled v pobiranje cerkvene desetine in to na vseh španskih ozemljih-tudi na Kanarih in Novem svetu.
Dostları ilə paylaş:
|
