Zemljiški posestniki, veliki grandi, npr vojvode Albe so imeli v lasti četrtino Salamance, 168 vasi, niso dohiteli sedanjosti; posestva so se upravljala kot latifundije in njihovi donosi so bili majhni; obdavčevanje je bilo arhaično in zelo komplicirano;uvajanje enotnih davkov je bilo delo več kraljev.
Čas vladanja Karla III je bil idealen za uvajanje sprememb: po l.1766, dve slabi žetvi, lakota, zahteval je od intendantov pokrajin, da prinesejo analizo o lokalnih možnostih poljedelstva in živinoreje- v Kastiliji in Andaluziji. Čas vladanja Karla III je bil idealen za uvajanje sprememb: po l.1766, dve slabi žetvi, lakota, zahteval je od intendantov pokrajin, da prinesejo analizo o lokalnih možnostih poljedelstva in živinoreje- v Kastiliji in Andaluziji.Burboni so namesto dedovanja posameznih uradniških služb visokega plemstva uvedli zaposlovanje sposobnih posameznikov, večkrat hidalgov. Vendar so z nastopom službe dobivali visoke naslove.Karel III je nameraval razdeliti skupna (srenjska) zemljišča posameznikom, v lastniške srednje kmetije.Ta poizkus mu ni uspel.Veleposestniki in kralj pa so si bili edini, da je potrebno pridelati več hrane: ker je cena pšenice rasla hitreje kot volne, vina ali oljk, so se posevki zamenjali.Španija se je gospodarsko razdelila na dva dela: Kastilija in Andaluzija poljedelstvo, baskijske pokrajine, Katalonija in Valencija pa prve manufakture.Konec 18.st. so se naposled vsa španska pristanišča odprala trgovini v Novi svet.
Predelava železa, ladjedelnice, indians-tiskano bombažno platno iz Katalonije, Baskije in Valencije-napredne španske pšrovince; Mezeta, in ostale pokrajine pa poljedelstvo, ki ni dohitevalo evropske ravni. Predelava železa, ladjedelnice, indians-tiskano bombažno platno iz Katalonije, Baskije in Valencije-napredne španske pšrovince; Mezeta, in ostale pokrajine pa poljedelstvo, ki ni dohitevalo evropske ravni.Med obema polovicama ni bilo napetosti, mogoče zato, ker so Burboni enako postopali z vsemi provincami, Habsburžani pa so preferirali Kastilijo. Napetosti so bile samo med mesti, nosilci razvoja in vasmi, pueblosV vasi so redko prihajali kraljevi ljudje, živele so upete v ustaljene tokove.Madrid, središče tudi tujih diplomatov; Salamanka, Valjadolid, Sevilja, polne študentov; Barcelona zardi napredne tehnologije stičišče evropskih obiskovalcev. A v Španiji je bila samo desetina ozemlja mestna. Karel III je umrl l.1788, na predvečer francoske revolucije.Španski prvi minister Floridablanka je skušal revolucionarne vesti iz Francije utišati, filtrirati, na pomoč je poklical Inkvizicijo.Vendar novice so prihajale, z zaostereno situacijo se je spoprijel Karel IV 1788-1808, star 40 let.
Vladavina Karla IV je zaznamovana z dvema osebama: ženo Marijo Luizo Parmsko, ambiciozno kraljico, ki je hrepenela po razkošju, mladih in ekstravagantnih plemičih; druga oseba je bil Manuel Godoj, 25 gardni oficir, hidalgo, mali plemič iz Ekstarmadure. Kralj ga je v hipu povišal v granda vojvoda Alkudije.Ljubimec kraljice in tvorec notranje in zunanje politike Španije. Vladavina Karla IV je zaznamovana z dvema osebama: ženo Marijo Luizo Parmsko, ambiciozno kraljico, ki je hrepenela po razkošju, mladih in ekstravagantnih plemičih; druga oseba je bil Manuel Godoj, 25 gardni oficir, hidalgo, mali plemič iz Ekstarmadure. Kralj ga je v hipu povišal v granda vojvoda Alkudije.Ljubimec kraljice in tvorec notranje in zunanje politike Španije.Godoj naj bi obnovil liberalno politiko prejšnjega kralja, bil pa je trdoglav in netakten.Hitro je obogatel, negoval lojalnost do kralja in kraljice, Španija se je znašla v zavezništvu proti revolucionarni Franciji, Godoj je hitro sklenil mir.Karel IV ga je nagradil z nazivom Princ miru, kar mu je prineslo veliko novih sovražnikov.Prazno državno blagajno je Godoj skušal napolniti s cerkvenim bogastvom: prisili je Cerkev, da je kupovala državne obveznice , obdavčil vse prihodke Cerkve, tudi tiste za izobraževanje in pomoč ubogim.Cerkveno posest je tudi prodajal, obdavčil veleposestnike itd. Razen sebe.Na evropska, tudi španska vrata, pa je trkal Napoleon Bonaparte.
1804 se je Napoleon proglasil za cesarja. Čez leto dni je francosko in špansko mornarico uničil admiral Nelson pri Trafalgarju. 1804 se je Napoleon proglasil za cesarja. Čez leto dni je francosko in špansko mornarico uničil admiral Nelson pri Trafalgarju.1807 je Karel IV dovoli Napoleonu prihod francoskih čet prek španskega ozemlja na Portugalsko.Španci so sumili Godoja, da se je na tihem sporazumel z Napoleonom.1808 so francoske čete vkorakale v Madrid, Godoj je bil odpuščen, Karel IV je abdiciral v korist sina Ferdinanda VII, preklical abdikacijo , oba sta odšla v konfinacijo.Španski kralj je postal Napoleonov brat Joseph.Španci so začeli z vstajami, iz tega časa izhaja izraz guerilla.Organizirali so centralno vrhovno hunto, razglasili ferdinanda VII za legitimnega kralja, vkorakala je francoska armada.Jozef Bonaparte je ukinil Inkvizicijo, razprodajal samostansko zemljo, ustanovil masonske lože v vseh mestih, a nihče mu ni bil hvaležen.Hunta je razglasila , da državna suverenost sloni na narodu, prav tako je razglasila za narod vse podanike v španskem Novem svetu.Sama sebe je ukinila za petčlansko predsedstvo na čelu cortesa.
Dostları ilə paylaş: |
