V in st p. K. poročajo grški viri o iberskih plemenih na Iberskem polotoku; od kod? Res iz s afrike?

24. 9.1810 cortesi v Kadizu so razglasili Ferdinanda VII za legitimnega kralja, cortes naj bi bil dvodomen, po vzoru angleškega parlamenta. A čas za spodnji dom še ni nastopil.

• 24. 9.1810 cortesi v Kadizu so razglasili Ferdinanda VII za legitimnega kralja, cortes naj bi bil dvodomen, po vzoru angleškega parlamenta. A čas za spodnji dom še ni nastopil.

• Člani parlamenta so bili tako konservativci kot liberalci-prvič se je ta izraz tudi uporabljal. Spremembe so zahtevali liberalci, nasprotniki sprememb pa so se imenovali reakcionarji.

• Ustavna komisija, ustava po kateri so vsi svobodni Španci na obeh straneh Atlantika suveren narod , volitve na dve leti, samo moški, kralj ni več absolutni vladar, ima pa pravico veta.V državnem svetu so sedeli samo grandi in visoki cerkveni dostojanstveniki, a predstavljali so samo petino parlamenta.Prva španska ustava je bila sprejeta 1812.

• Čez eno leto je bila ukinjena Inkvizicija, a precej predlogov liberalcev ni dobilo večine. Reakcionarjem je pomagalo tudi monopol nad časopisjem, ki je stalo na strani reakcionarjev-nič sprememb.

• Ob vrnitvi Ferdinanda VII v Španijo, je zavrgel vse kar je bilo narejenega in vrnil Španijo v pravno stanje francoske invazije.

• Liberalci so pričakovali, da jih bodo ljudje podprli, a Španci so raje pričakali kralja z veseljem.

Čeprav je Amerika Španiji postala breme in skrb, namesto da služi njenim potrebam, je bilo osvobajanje za matico boleče.

• Čeprav je Amerika Španiji postala breme in skrb, namesto da služi njenim potrebam, je bilo osvobajanje za matico boleče.

• Tako kot v Španiji, so tudi v kolonijah prevzele oblast hunte, ki so izšle iz mestnih oblasti.Domačini so se uprli v Mehiki, Čilu, Kolumbiji, Novi Granadi iz katere so nastale Venezuela, Ekvador in Kolumbija- do l.1822.

• Ferdinand VII ni mogel pričakovati pomoči ostalih evropskih kolonialnih držav;ZDA se niso vmešavale , prve so priznale neodvisnost novih držav.

• Španija brez kolonij je izgubila tržišča, v evropski politiki pa postala inferiorna.Ferdinand VII je ponovno obnovil Inkvizicijo, ki je sedaj lovila janzeniste, Prostozidarje.Restavracija je trajala le šest let:oficirji, ki so se borili proti Napoleonu, se niso strinjali z restavracijo Španije in so zahtevali ustavo in parlament.

• Ferdinand VII je ugodil zahtevi “proglasiteljev” in pristal, da vlada na osnovi ustave.Zopet so izgnali jezuite, ukinili Inkvizicijo, dali naprodaj cerkveno zemljo, da se poplača državni dolg. A tudi parlamentarna monarhija je trajala le tri leta.

Španski liberalci so se razcepili v dve skupini: “umirjene”, ustavni monarhiji privrženi in konservativni liberalci, prepričani, da je srednji sloj, hrbtenica vsake države .

• Španski liberalci so se razcepili v dve skupini: “umirjene”, ustavni monarhiji privrženi in konservativni liberalci, prepričani, da je srednji sloj, hrbtenica vsake države .

• Na volitvah so sicer konservativni liberalci zmagali, a jim kralj ni podelil mandata izvršilnega vodenja, tekmovanje med strankami, prehajalo je v državljansko vojno.

• Španci so spoznali, da avtoriteta posameznika ali samo ene barve stranke ne predstavlja volje naroda in izziva sovraštvo, ki je pri španski mentaliteti hitro prešla v oborožen boj.

• Vojska je razumela, da je njena obveza , da ohranja v državi mir in menja civilno oblast, če ta oblasti ni vredna.

• Ferdinand VII se je krvavo maščeval liberalcem: rešili so se v tujino, predvsem v Pariz in London.

• Cerkvi se je zameril, ker ni obnovil Inkvizicije; ker ni imel otrok , se je španska opozicija začela zbirati okoli brata Karla.

L.1830 je na francoskem prestolu Burbone zamenjal Ludvik Filip Orleanski-ustavni monarh.1833 je umrl Ferdinand VII, nasledila naj bi ga hči Izabela II.

• L.1830 je na francoskem prestolu Burbone zamenjal Ludvik Filip Orleanski-ustavni monarh.1833 je umrl Ferdinand VII, nasledila naj bi ga hči Izabela II.

• Brat Karel-Don Karlos, Karel V- ni priznal kraljeve nasledstvene oporoke in začela se je nasledstvena vojna med karlisti in pristaši Izabele.Karlistični pristaši so bili po poljedelskih predelih Španije, tradicionalisti, industrijski deli-Barcelona, Bilbao, San Sebastian- pa na Izabelini strani.

• V imenu mladoletne Izabele je bila regentinja njena mati Marija Kristina, ki se je hitro po smrti moža poročila z mladim in privlačnim oficirjem.

• V času karlističnih vojn je bila v Španiji ustanovljena Mestna milica, za varovanje reda, v kateri so lahko službovali samo ljudje, ki so plačevali davke-srednji sloj.

• Izabelo II sta podprli tudi VB in Francija.

• Španija je v teh vojnah skušala priti do liberalnega kraljevega absolutizma, ki bi ga nadzoroval parlament, v katerem naj bi bili predstavniki davkoplačevalcev.Radikale na obeh straneh je bilo potrebno odstraniti.

Radikalni liberalci so vprašanje Cerkve zaostrili: obtožili so jih celo za kolero, ki je 1834 pobrala veliko življenj; prihajalo je do pobojev menihov, predvsem pa jezuitov-Barcelona, Saragosa.

• Radikalni liberalci so vprašanje Cerkve zaostrili: obtožili so jih celo za kolero, ki je 1834 pobrala veliko življenj; prihajalo je do pobojev menihov, predvsem pa jezuitov-Barcelona, Saragosa.

• Država je bila finančno izčrpana, l.1835 je postal premie Juan Alvares Mendisabal, liberalec judovskega rodu iz Cadiza, je s prodajo državnih obveznic, ki so imele kapitalsko ozadje v zemlji Cerkve,aukcijsko razprodajo zadolžene posesti veleposestnikov, prodajo samostanov, katere so novi lastniki morali vzdrževati kot umetniško zgodovinske stavbe, državni poriv novih zasebnih manufaktur itd znova napolnil državno blagajno in vnesel finančni in gospodarski liberalizem.

• Marija Kristina je za pomoč Anglije, dovolila uvoz angleških tkanin, kar je manufakturiste in industrijske proizvajalce Barcelone ujezilo: začeli so se nemiri, delavce so naščuvali z “nacionalnim interesom”, srednji mestni sloj, obrtniki in trgovci so že 10 let trpeli zaradi ropov mestnih ubožcev.

• Delavci so ustanovili sindikate, v Barceloni je bila 1843 ustanovljena predhodnica socialistične stranke.

Karlistične vojne in družbena preobrazba Španije se je končala z razglasitvijo polnoletnosti Izabele II.Na oblasti so bili zmerni liberalci, njihov prvak Narvaes je vladal z močno roko do l.1851.

• Karlistične vojne in družbena preobrazba Španije se je končala z razglasitvijo polnoletnosti Izabele II.Na oblasti so bili zmerni liberalci, njihov prvak Narvaes je vladal z močno roko do l.1851.

• Mestno in Narodno milico so razpustili in ustanovljena je bila Civilna garda za zatiranje političnih krvavih konfliktov.Bila je personifikacija zakona, države in vladajočih in tipična ustanova moderne Španije.

• Nova ustava 1845 je predvidela dvodomni parlament:senatorje iz vrst grandov, visokih cerkvenih dostojanstvenikov in generalov.Drugi dom so sestavljali voljeni predstavniki srednjega sloja. Volilna pravica je bila moška, davčni cenzus.

• Izabela II in Vatikan sta podpisala konkordat, Cerkev je svoje posesti razglasila za prodajljive, država je vzdrževala tri cerkvene redove, pomiritev Cerkve in države.

• Poljedelsko se je Španija zopet spremenila: nasadi hrasta –žir- za svinjerejo, vsa J Španija zasajena z vinsko trto in oljkami, ukinjena je mesta, prastaro združenje ovčerejcev, industrijska ekspanzija, posebej Barcelona in manjša katalonska mesta.

Železniške proge je Španija zgradila 10 let za najrazvitejšimi državami Evrope: kapitala je bilo malo zaradi dolgotrajnih vojn;James Rottchilld in brata Perier , skupaj s španskim investitorjem Salamanco so zgradili progo Madrid-Saragosa-Alikante, nato krak do Barcelone, Valencije in francoske meje.Rotschilldi in Perieri so zaščitili svoj kapital z španskimi rudniki železa, cinka in bakra, živim srebrom v Almadenu,v rudnikih pa so najprej posodobili proizvodnjo.V španske rudnike so vstopili tudi Belgijci in Angleži.

• Železniške proge je Španija zgradila 10 let za najrazvitejšimi državami Evrope: kapitala je bilo malo zaradi dolgotrajnih vojn;James Rottchilld in brata Perier , skupaj s španskim investitorjem Salamanco so zgradili progo Madrid-Saragosa-Alikante, nato krak do Barcelone, Valencije in francoske meje.Rotschilldi in Perieri so zaščitili svoj kapital z španskimi rudniki železa, cinka in bakra, živim srebrom v Almadenu,v rudnikih pa so najprej posodobili proizvodnjo.V španske rudnike so vstopili tudi Belgijci in Angleži.

• 1831 je ustanovljena madridska Borza, nato moderne banke.

• Vlada umirjenih liberalcev je naletela tudi na upore, 1868 je prišla na oblast opozicija, a liberalne rasti države se ni dalo več uničiti.

• Z razvojem industrializacije so nastajali tudi novi sloji, s svojimi zahtevami, potrebno je bilo modernizirati ustavo 1856, verska toleranca je dovoljevala tudi druge veroizpovedi, finančne težave države so zopet skušali reševati z zasegi cerkvene zemlje in njeno prodajo , tudi kronske ali mestne.

• Socialistične in komunistične ideje so med delavstvom Barcelone pripeljale do krvavih stavk, ki so se razširile tudi v Valencijo; ludizem-uničevanje tovarn, mlinov itd.

Med političnimi prvaki je prišel na prvo mesto general Juan Prim, Katalonec, katerega ideal je bil Abraham Lincoln.

• Med političnimi prvaki je prišel na prvo mesto general Juan Prim, Katalonec, katerega ideal je bil Abraham Lincoln.

• Izabela II je ljubimce izbirala prav iz oficirskih, generalskih vrst.1857 je rodila naslednika, Alfonza.

• Med novimi strankami, se je uveljavila Demokratska stranka,študentje, profesorji, izobraženci. Branili so avtonomijo univerze, samostojnega , individualnega razmišljanja.Univerze so bile zato večkrat pod udarom tako liberalcev kot konservativcev-naprednjakov, kot so se imenovali.

• 1868 je prišlo skoraj do vojaškega državnega udara treh najmočnejših generalov, Izabela II se je umaknila v Francijo.”Septemberska revolucija.”

• Španci so menili, da so jim Burboni vsiljeni, monarhija je vzrok težav, 2/3 moških je nepismenih in skoraj vse ženske: volitve so osvojili demokrati, nekaj manj liberalni unionisti, republikanci in najmanj monarhisti-karlisti.

• Genaral Prim se je zavedal, da mora najti alternativo monarhiji, iskal je novega kralja-Amadeo Savojski, drugi sin italijanskega kralja.Napaka.

Med leti 1868-74, v času “republike” (1874 so se cortezi ponovno odločili za Burbone ), so Španci radikalizirali demokratično decentralizacijo države.

• Med leti 1868-74, v času “republike” (1874 so se cortezi ponovno odločili za Burbone ), so Španci radikalizirali demokratično decentralizacijo države.

• Katalonija je imela centralno vlogo: gibanje se je začelo v literaturi, z obnovitvijo katalonščine, deli kot “Oda domovini” Aribe, pesemi Cvetna zbirka Balagerja itd.Republikanizem se je pojavil v okviru literarnega regionalizma.

• Katalonski industrialci so zahtevali ekonomski liberalizem, ukinili so uvozne carine, izvažati so želeli povsod, ne samo na Kubo, Portoriko in Filipine(edine še španske kolonije).

• Španski premier, Estanislao Figeras, katalonski federalist je preprečil , da se Katalonija ni razglasila za samostojno državo.Mesta so kar po vrsti razglašala kantonalni federalizem, ki se je pokazal istočasno z delavskimi nemiri.

• V Španiji so se preko ruskega anarhista Mihaela Bakunina anarhisti hitro prijeli in v delavskih političnih združenjih postali najmočnejša stranka: njihove zahteve so bile bojkot volitev in ilegalna politična borba, atentati.

Dober vladar, a je zaradi tuberkuloze umrl star 28 let.Zapustil je dve hčeri in nosečo ženo Marijo Kristino Lorensko Habsburško; po njegovi smrti je rodila Alfonza XIII 1886-1931-začetek vladanja 1902.

• Dober vladar, a je zaradi tuberkuloze umrl star 28 let.Zapustil je dve hčeri in nosečo ženo Marijo Kristino Lorensko Habsburško; po njegovi smrti je rodila Alfonza XIII 1886-1931-začetek vladanja 1902.

• Arhitekt burbonske restavracije je bil Antonio Kanovas del Kastilijo, kasnejši vodja Liberalnih konservativcev.Njegova naloga je bila narediti parlament, ki bi funkcioniral.

• Ostal je dvodomen, s tem da so v spodnjem domu poslanci zastopali nižji srednji sloj; voljen je bil vsakdo, ki je plačal na leto 5 dolarjev davkov.

• Španija je na prehodu 19. v 20 st imela še vedno enake gospodarske težave in prednosti: povečini poljedelstvo, v Baskiji na primer poljedelski delavci, ki so delali samo pol leta; v Kastiliji in Aragonu veleposesti, latifundije še od rimske dobe naprej; iz Galicije se je konec stoletja izselilo 30 000 ljudi v Latinsko Ameriko, največ od vseh španskih pokrajin.

• Industrializacija je vseeno prodirala, pojavljali so se recimo električni mlini, preseljevanje odvečne delovne sile iz S na J ali V,proizvodnja plute okoli Figerasa in Coste Brave, Valencija in Mursija vrtnarstvo, pomarančevci.

• Poseki gozdov , okoli polovica, so se nadomeščali z pogozdovanjem, a drevo raste počasi, ljudje so bili nezadovoljni.

V Španiji je bila industrija tudi v tem času koncentrirana samo na nekaterih področjih: Barcelona, Asturija, Saragosa,Baskijske pokrajine.Do 20.st. predvsem tekstilna industrija.

• V Španiji je bila industrija tudi v tem času koncentrirana samo na nekaterih področjih: Barcelona, Asturija, Saragosa,Baskijske pokrajine.Do 20.st. predvsem tekstilna industrija.

• Ladjedelniška industrija, a za manjše ladje.Iz manjših tekstilnih manufaktur so prešli na tovarne, a katalonski tekstilni delavec je bil pol manj produktiven kot delavec v ZDA.

• Baskija je imela železarstvo, a tudi zastarelo.Konec stoletja ladjedelništvo in izdelava lokomotiv.

• Madrid je bil upravno in finančno središče.

• Špansko gospodarstvo je bila zbirka lokalnih monopolov.

• Revno, nerazvito poljedelstvo je povzročilo revno, nerazvito industrijo.Banka Španije je kreditirala vlado in državni deficit, namesto proizvodnje.

• Največji uspeh Španije so bile železnice: vanje se je vložilo 7x več kot v vso ostalo proizvodnjo.

• Tuji kapital je pripomogel, da je Španija postala največji tedanji proizvajalec bakra, a vse je kazalo, da bo država izvažala le še surovine.L.1900 je bilo 18,6 milijona Špancev.

Velika vojna je španskemu gospodarstvu zelo koristila: izvoz vsega, predvsem rud tistemu, ki je plačal.

• Velika vojna je španskemu gospodarstvu zelo koristila: izvoz vsega, predvsem rud tistemu, ki je plačal.

• Državljanska vojna in nato izolacija države v prvem delu Francove vladavine, pa je moderno špansko industrializacijo potegnila šele v l 1960.

• Na prelomu stoletja se je reformiralo šoilstvo: obvezen pouk otrok obeh spolov, Santiago Ramon i Kihal je postal prvi Nobelov nagrajenec –neurolog; država je djala štipendije za študij v tujini najbistrejšim; Ramon Memendes Pidal, takrat največji španski mediavelist je osnova Zgodovinski inštitut; rasle so srednje šole, tako privatne kot državne; Migel de Unamuno, klasični filolog je raziskoval vzroke španskega poraza v kolonialni tekmi z ZDA 1898; slikarji in pisci so dokazovali s svojimi deli, da so Španci poseben narod, različen po mentaliteti in geografiji od ostalih narodov Z Evrope.Strast, individualnost, vernost, potrebna je obnova in približevanje Z civilizaciji,znanosti in politični filozofiji.

• Konec 19. in začetek 20.st pa je zaznamoval katalonski nacionalizem.Iz romantičnega kulturnega gibanja je prerasel v politično moč.

• 1892 so se predstavniki Katalonske unije v Manresi sestali in predvideli avtonomijo Katalonije.

Katalonski regionalizem je imel odmev v Baskiji in Navari.Pridružili so se mu vsi sloji, a vmes so posegli anarhisti.

• Katalonski regionalizem je imel odmev v Baskiji in Navari.Pridružili so se mu vsi sloji, a vmes so posegli anarhisti.

• Anarhisti so zastraševali lokalne kot državne politične voditelje z atentati in spektakularnim nasiljem: 1893 so ob otvoritvi operne sezone z bombami ubili 20 ljudi; ob poroki Alfonza XIII je katalonski anarhist ubil 24 ljudi; ubili so premiera Kanovasa del Kastilja in Josea Kanalehasa-1912. Propagirali so masovno nasilje.

• V Kataloniji je bila anarhizem ves čas vezan na delavske sloje, delavsko gibanje; največji uspeh pri delavstvu so imeli anarhistični sindikati, ki so oraganizirali stavke, kot edino orožje in začetek revolucije.

• Njihove stavke so ohromile proizvodnjo in povečali pritisk centralne vlade.

• 1887 je država z zakonom dovolila delavske sindikate, kar so anarhisti izkoristili: l.1909 so v Barceloni štrajkajoči delavci metali bombe, začeli so se požigi cerkva in samostanov, red je bil vzpostavljen, ko je pogorelo 50 cerkva. Anarhistični vodja je bil obsojen na smrt in ustreljen. Evropa je “tragično nedeljo” obsodila.