V in st p. K. poročajo grški viri o iberskih plemenih na Iberskem polotoku; od kod? Res iz s afrike?

Rimu pretijo nove vojne s Kelti, zato je prepustil večino španskega ozemlja Kartagini, oziroma njenim tamkajšnim voditeljem Hazdrubalom-226.

Rimska vojska je takrat razpolagala s 700 000 pehotnimi vojaki in 70 000 konjeniki.

DRUGA PUNSKA VOJNA 218-201-začetek na Pirinejskem polotoku.

Hamilkar Barka je bil najbolj zaslužen tako za zadušitev upora najemnikov, kot izgradnjo uspešne kartažanske province na španskih tleh.

Nastala je nova kartažanska državna tvorba, tesno povezana z matično Kartagino.

Hamilkar, “strateg Libije” in sedaj “strateg Iberije”, civilna in vojaška oblast.

Ker je bila Kartagina daleč, je Hamilkar postajal vedno bolj samostojen, vladal je na ozemlju, za katerega Rim do tedaj ni kazal zanimanja.

• Ker je bila Kartagina daleč, je Hamilkar postajal vedno bolj samostojen, vladal je na ozemlju, za katerega Rim do tedaj ni kazal zanimanja.

• Ogromno deželo je načrtno osvajal najprej na skrajnem J-zveza med Afriko in Iberijo; ljudstva so se upirala, predvsem Masilija se je pritoževala zaradi svojih kolonij ob sredozemski iberski obali.

• Španija je bila privlačna zaradi trgovski poti v Galijo in Britanijo,ter srebra- Hamikar je Rimljanom pojasnil, da bo s španskim srebrom Kartagina lahko odplačala vojno odškodnino.

• Po smrti Hamilkarja Barke 229/28 je poveljstvo prevzel njegov zet Hazdrubal.

• Hazdrubal se je poročil s plemkinjo iberskega porekla in ustanovil Novo Kartagino.

• Barkidska država je z Rimo sklenila novo pogodbo: meja med njima je reka Ebro.

• Kaj je pomenila ta pogodba za obe strani.

• Ko je barkidski strateg začel s kovanjem svojega denarja z lastno podobo z diademom, je bilo oblikovanje barkidske države zaključeno.

• 221 smrt Hazdrubala; vojska izvoli za stratega Hamilkarjevega sina Hanibala, kar so v Kartagini potrdili.

Začne z osvajalnimi pohodi znotraj iberskega polotoka, razširi meje do rek Guadiana in Ebro.Problem postane mesto Sagunto ob cestni povezavi Nove Kartagine in Ebra.

• Začne z osvajalnimi pohodi znotraj iberskega polotoka, razširi meje do rek Guadiana in Ebro.Problem postane mesto Sagunto ob cestni povezavi Nove Kartagine in Ebra.

• Rim zahteva svobodo za svojega zaveznika; Hanibal uniči mesto in krene spomladi 218 z veliko vojsko proti S, prekorači Ebro-zavzetje ozemlja med Ebrom in Pirineji.

• Hanibal očitno krši rimsko kartažanski sporazum in Rim zahteva njegovo izročitev.

• Začetek vojne; rimski analisti so ob opisu te vojne naklonjeni rimski strani.Za antične razmere je bila to svetovna vojna.

• Osebnost kartažanskega državnika Hanibala.

• Vojni načrti Kartažanov in Rimljanov so si bistveno nasprotovali.

• Barkidska Iberija ni imela omembe vredne mornarice. Hanibal skuša pridobiti Kelte v S Italiji za skupno vojno.

• Rim prepelje eno armado na Sicilijo in od tam ogroža afriško Kartagino; drugo v Masilijo, od tam ogroža Kartagino v Španiji.Hanibal računa na armado svojega brata Hazdrubala iz Afrike.

• Hanibal z vojsko 50 000 pehote in 9 000 konjenikov prekorači Ebro in prodre v J Galijo. Rim pošlje vojsko po morju v Španijo.

• Hanibal jeseni 218 stoji pred Alpami.

Prehod čez Alpe na ozemlje Tavrinov v Piemontu, vojska zmanjšana za tretinjo.

• Prehod čez Alpe na ozemlje Tavrinov v Piemontu, vojska zmanjšana za tretinjo.

• Obrambna vojna Rimljanov na domačem ozemlju.

• Armada iz Španije je prestavljena v S Italijo.

• Dva rimska poraza: poraz pri Ticinu-izguba S od Pada in poraz pri Trebiji-izguba Padske nižine.

• 217 Rim zbere 11 legij, s pomožnimi in zavezniškimi vojaki:100 000 vojakov.

• Kartažani prestopijo Apenine, vdrejo v poplavljeno Toskano.Pri Trazimenskem jezeru porazijo rimsko vojsko, 15 000 legionarjev je padlo na bojnem polju.

• Propagandna vojna Hanibala, češ da se bojuje “proti Rimu za svobodo Italikov”.Italiki so zavrnili Kartažane (za razliko od Keltov), zato je Hanibal krenil v Apulijo.Njegov pohod so spremljali ropanje in množične usmrtitve.

• V Rimu je bil za diktatorja izvoljen Kvintus Fabius Maximus, ki s eje omejil na obrambno vojno.

• Rim zbere 8 legij, skupaj z zavezniki 80 000 pehote in 6 000 konjenikov: največja vojska za eno bitko.

• Kartažani imajo boljšo konjenico, 10 000. Bitka pri Kanah.

Namesto nad Rim je Hanibal začel s pogajanji.

• Namesto nad Rim je Hanibal začel s pogajanji.

• Rimski zavezniki so ostali Rimu zvesti.

• Rim je začel z iniciativo na stranskih bojiščih: špansko bojišče, pomorska zmaga ob ustju Ebra skupaj z Masilijo-217, 214 Barkidom odvzet Sagunt.

• 211 je bil Rim v Španiji znova poražen, a je na Iberskem polotoku vezal precejšen del kartažanske vojske, razbremenil je Italijo.

• Hanibal je l.215 podpisal prijateljsko pogodbo s makedonskim helenističnim kraljem Filipom V. od katere si je precej obetal, dobil pa zelo malo.

• L.215 je umrl rimski zaveznik Hieron II. Sirakuški; Sirakuze so prestopile na kartažansko stran.

• Rim je 214 posegel po Siciliji.

• Na Apeninskem polotoku je zavladalo ravnotežje: Hanibal je dosegel sicer novo vojaško zmagol.212, zastraševalno korakal nad Rim, medtem pa so Rimljani zavzeli Kapuo, Tarent.

• 210 je v Italiji izbruhnila lakota, a Rim je z žitom zalagal Egipt-Ptolemaj IV kot zaveznik, Hanibala pa nihče.