V in st p. K. poročajo grški viri o iberskih plemenih na Iberskem polotoku; od kod? Res iz s afrike?

Prva univerzitetna pravila je izdal Alfonz X. 1254 v zborniku svojih zakonov Partidas: univerza je” skupnost učiteljev in šolarjev”.(tako kot ostale evropske univerze)

Umetnost, gramatika, logika, retorika, aritmetika, geometrija, glasba in astronomija.

Univerza v Valjadolidu 1254, v Lizboni in Koimbri 1290, Leridi 1300.

Tudi kralji so potrebovali večjo izobraženost: prvi “državni stanovi” so se zbrali v Leonu 1188-Alfonz IX.Začetek kortesa.

Kortesi so nato nadomeščali kraljeve svetovalce in pravzaprav odločali o miru, vojni, meddržavnih dogovorih, državni politiki(bogastvo plemstva).

V vseh španskih kraljestvih so kortesi izsiljevali kralje.

Španski kortesi niso bili pogajalci v smislu zahodne Evrope, prav tako ne visoka duhovščina.Sloji so bili nepropustni za kogarkoli, cerkveni kot posvetni.

• Španski kortesi niso bili pogajalci v smislu zahodne Evrope, prav tako ne visoka duhovščina.Sloji so bili nepropustni za kogarkoli, cerkveni kot posvetni.

• V 13.st. so španski kralji skušali poenotiti zakonodajo na kraljevi in državno domenski zemlji, na osnovi naravnega prava.

• Katalonija je to naredila že v 12.st., Ustages, razširila tudi na plemiško zemljo, prenesla nato v Leon-navezala na staro naravno vizigotsko pravo.

• Kastilija v 13.st., a ne sistematično, in nato Navara in Aragonija.

• Špansko pravo je slonelo na Rimskem pravu, čeprav se je plemstvo precej upiralo.

• Fevdalno pravo, ki je sledilo času je bilo najprej sprejeto v Kataloniji, s tem je Katalonija začela z državnostjo.

• Umetnost je odražala vodilno vlogo višjih slojev, bila samo religiozna, poudarjala enotnost zahodnega krščanstva; klinijevci so uvajali romaniko, cistercijani pa gotiko.

• Prva romanske cerkve so nastale v Kataloniji-samostan Ripoli, Liere v Navari,Salamanka , Santiago di Kompostela.

• Cistercijanski samostani in katedrale –gotika Moreruela, Las Uelgas, Santes Kreus v Kataloniji.Burgos, Toledo, Barcelona, Pamplona.Jezik.

Kronika Antoana de Conflansa iz začetka 16.st. o morjeplovstvu: ljudje ki zvesto služijo enemu kralju, pripadajo isti domovini, ne govorijo istega jezika, recimo Normandijci in Provansalci: ko so se bojevali skupaj v Egejskem morju, pa so se sporazumeli.

• Kronika Antoana de Conflansa iz začetka 16.st. o morjeplovstvu: ljudje ki zvesto služijo enemu kralju, pripadajo isti domovini, ne govorijo istega jezika, recimo Normandijci in Provansalci: ko so se bojevali skupaj v Egejskem morju, pa so se sporazumeli.

• Conflans je prepoznal tudi psihološke različnosti obmorskih prebivalcev.

• Na evropskih morjih je sobivalo več pravnih prostorov.recimo Oleronski zakonik in Pomorski konzulat.Sledijo si od grško latinske dediščine pomorskega prava sredozemskih mestnih držav, justinjanovih zakonov, v 13.st. Partidas kralja Alfonza Modrega, razlikovanje med obrežnimi vodami in odprtim morjem.

• Nato beneške, amalfijske, genovske, marsejske in katalonske pravne določbe.

• Prav v Barceloni so “strokovnjaki za pomorsko tehniko in prakso” združili pravne predpise, ki so bili v rabi konec 13.st. v nekakšen zakonik-Pomorski konzulat(kaj vse je vseboval), ki se je razširil tudi na S morja.

• Oleronski zakonik in njegova pisanost; njegova stvariteljica naj bi bila Eleonora Akvitanska.Še sredi 20.st. so se v pravdah sklicevali nanj.

• Poenotenje pomorskega prava je tudi Zastave na morju, sredi 16.st., ki so nastale v Kastiliji.

L.1248 so se muslimani umaknili na Sierro Nevado, v senci katere je Granada cvetela še dve stoletji.Posamezne muslimanske enklave zunaj teh meja so se osvobodile Fatimidov S Afrike in se v Al Andaluzu uveljavile kot vazali Kastilije.

• L.1248 so se muslimani umaknili na Sierro Nevado, v senci katere je Granada cvetela še dve stoletji.Posamezne muslimanske enklave zunaj teh meja so se osvobodile Fatimidov S Afrike in se v Al Andaluzu uveljavile kot vazali Kastilije.

• Široka mejna regija, podeželje v lasti vojaških redov, mesta pa polnijo muslimani in Judje.

• Kraljevina Navara je obsegala baskovska ozemlja na obeh straneh Pirinejev in pod francoskimi vladarji ohranjala neodvisnost od 1234-1516.

• Kastilija in Leon se je raztezala od S do J in obkrožala Granado: prva generacija konkvistadorjev je oplenila J, nastale so latifundije.

• Vladarji kot Ferdinand III Sveti-1217-52, Alfonz X.Modri-1252-84, Alfonz XI 1312-50 so se otepali z spornimi dediščinami, upornimi plemiči svojeglavostjo cortezov in oboroženih mestnih zvez-harmandades.

• Peter Okrutni 1350-69, Hebrik III Trpin 1390-1405 se je združil z lancastrskimi vladarji Anglije, umrl mlad in Kastilja je prešla pod oblast velikega mojstra vojaškega Reda sv. Jakoba, Alvara de Lune.

• Kastilija je postala glavna izvoznica volne merino, ki so jo iz Bilbaa in Santanderja izvažali v Flandrijo.

• Kraljevina Aragonija se je usmerila k morju.Jakob I. Osvajalec 1214-1276, Peter III Veliki-1276-85, tudi vladar Sicilije.

Povezava, združitev Aragonije, Katalonije , Valencije-1326 Genovežanom iztrgajo Sardinijo, Alfonz V. Velikodušni 1416-58 je 1442 Anžujcem odvzel še J Italijo.

• Povezava, združitev Aragonije, Katalonije , Valencije-1326 Genovežanom iztrgajo Sardinijo, Alfonz V. Velikodušni 1416-58 je 1442 Anžujcem odvzel še J Italijo.

• Prevlada Aragonije v Z Sredozemlju je ustvarila enkratno pomorsko skupnost, katere jezik je bila katalonščina, glavna mesta pa Barcelona, Palermo in Neapelj.

•