V in st p. K. poročajo grški viri o iberskih plemenih na Iberskem polotoku; od kod? Res iz s afrike?


Cisterce so postavili menihi v opustelih področjih Galicije in Leona in novih področjih Katalonije in Portugalske.Vojaški redovi pa ob živahnih trgovskih cestah



Yüklə 446 b.
səhifə15/27
tarix14.06.2018
ölçüsü446 b.
#48348
1   ...   11   12   13   14   15   16   17   18   ...   27

Cisterce so postavili menihi v opustelih področjih Galicije in Leona in novih področjih Katalonije in Portugalske.Vojaški redovi pa ob živahnih trgovskih cestah.

  • V 13.st. je obstajalo še ravnovesje med muslimani in kristijani, nestrpnosti še ni bilo.

  • Kastilija je s širjenjem v muslimanska področja naletela na velika prostranstva brez mest; ustanavljanje mest, podeljevanje zemlje plemstvu daleč od kralja,ob meji z muslimani, je bila politika, pametna, Kastilije.

  • Katalonija je dopuščala odhod kmeta v mesto, ko je odplačal kmetijo svojemu gospodu.V Aragoniji se to ni moglo zgoditi.

  • V krščanski Španiji so torej prevladovali živinorejci, gibljivejši in svobodnejši od pljedelcev, prvi si pridobili privilegije-fueros, posebno obmejni. Iz njih izhajajo vojaki.

  • Ti vojaki so počasi odločali o novih osvajanjih in širjenjih, ustanavljali svoje “cehe” mestas.

  • Honrado Concejo de Mestas-1273.(iz njih izhajajo konkvistadorji)



  • Notranjost krščanskih kraljestev je bila predvsem kmetijska-živinorejska kot tudi poljedelska.

    • Notranjost krščanskih kraljestev je bila predvsem kmetijska-živinorejska kot tudi poljedelska.

    • Prava mesta so bila samo ob obali in tam so se razvile obrti in se trgovalo podobno kot v Z Evropi.

    • Vzdolž poti v Santiago se je trgovalo v 13.st. samo za potrebe romarjev kot okoliškega prebivalstva.

    • Prve manufakture so se razvile v Kataloniji, začetek prekomorske trgovine konec 11.st., izvoz tekstila, kož, železnih izdelkov in lesa.Barcelona, Lerida, Perpinjano, Monpelje, Herona.

    • Steklo, nakit iz koral, papir, milo, zlati izdelki, prodaja v S Afriki kot Kastiliji.Ladjedelnice v Barceloni, Majorki, Tortosi itd.Severnoafriška obala, majhne kolonije katalonskih trgovcev.Kaj so uvažali iz Afrike in kaj izvažali.

    • Katalonski trgovci so bili stalni obiskovalci šampanjskih sejmov.Prav tako v Flandriji, Angliji, Langedocu; katalonščina je postala službeni jezik juga Francije.

    • V notranjosti Španije je bila njihova postojanka Sevilja, sredi 14.st. so se pojavili na Kanarskih otokih, kjer so kupovali in prodajali sužnje.

    • Srednjeveška Španije je živela od poljedelcev, živinorejcev, trgovcev in obrtnikov.Od njihovih davkov so živeli ostali sloji.



    Ker je bila rekonkvista vojna večih stoletij, je plemstvu dala možnost večje samostojnosti in izsiljevanja kralja za več pravic.

    • Ker je bila rekonkvista vojna večih stoletij, je plemstvu dala možnost večje samostojnosti in izsiljevanja kralja za več pravic.

    • Upori plemstva, neredko v zavezništvu z muslimani so bili nekaj običajnega, a v ostali Evropi nekaj nezamisljivega.

    • Najstarejša vojaška aristokracija je izginila v bojih ali brez moških naslednikov.

    • Bilo pa je dovolj prilike za nastanek novih, v vojnah; plemstvo se je med seboj ločilo in tekmovalo: plemstvo s sodnimi pravicami in tisto brez njih.

    • Bojevanje plemiških družin med seboj , z naslanjanjem na krono sedaj enih , nato drugih je bilo običajno.

    • Na Portugalskem je že v začetku kralj začel s centralizacijo; ob uporih plemstva je moral pristati na plemiške privilegije.

    • V krščanskih kraljestvih Španije s kaj takega ni zgodilo.

    • V Navari je neprestano zanikanje plemstva vrhovni oblasti kraljev, kraljestvo pripeljalo do konca.

    • V Kataloniji so privilegiji plemstva nasproti grofom Barcelone zapisani v Ustages.

    • Aragonija ima zapis privilegijev iz istega obdobja , sredine 13.st., a drugačne.



    Razdeljena na škofijsko in meniško, ponekod so se njihove poti križale.

    • Razdeljena na škofijsko in meniško, ponekod so se njihove poti križale.

    • Posebnost Španije so člani vojaških redov, ki niso bili duhovniki, a so spoštovali nekatere regule avguštincev ali cistercijanov; njihova naloga je bila predvsem boj proti muslimanom.

    • Del meništva so bili tudi bratje-fratri, ki so del ali vse svoje imetje prinesli s seboj v samostan za starost ali bolezen.

    • Cerkev je postala bogatejša kot plemstvo, tudi bolj učena; bila pa je edina stalnica, ki se je utelešala hispanski duh preteklosti.

    • Čeprav je v kraljestvih vladal nered, dinastični obračuni, prisotnost muslimanov in zaradi tega občutek nevarnosti, se v Cerkvi to ni poznalo.

    • Enotnost Cerkve je izhajala še iz rimske in vizigotske dobe.Toledska nadškofija je pomenila vez s preteklostjo antičnega krščanstva.Ta je usmerjala nastanek novih škofij.

    • Upiranje toledanskemu centralizmu je prišlo iz Barcelone, ki je pohitela z obnovo taragonske nadškofije in kontroli Kastilije.Po združitvi Barcelone in Aragonije se je cerkvena oblast razširila Taragona razširila na Aragonijo.

    • Sredi 14.st. se je povzpela nadškofija v Saragosi, ko je prišlo do nesporazumov med Aragonijo in Katalonijo.



    Do 12.st. so bili edini izobraženci duhovniki, ki so posredovali znanje naprej v samostanskih in škofijskih šolah.

    • Do 12.st. so bili edini izobraženci duhovniki, ki so posredovali znanje naprej v samostanskih in škofijskih šolah.

    • Na meji s kalifatom pa se je latinsko znanje prepletalo z muslimanskim; na novo se je prevajalo Rimsko pravo, muslimanska in krščanska teologija, judovska Tora itd.

    • Z bogatim aristokratskim slojem je prišla tudi potreba po vse večjem izobraževanju: prva španska univerza je bila katedralna šola v Palensiji, katere zaščitnik je bil Alfonz VIII, poklical je učitelje iz Francije in Italije.

    • Alfonz IX Leonski je 1218 ustanovil podobno šolo v Salamanki, da bi postal bolj neodvisen od Kastilije.


    • Yüklə 446 b.

      Dostları ilə paylaş:
    1   ...   11   12   13   14   15   16   17   18   ...   27




    Verilənlər bazası müəlliflik hüququ ilə müdafiə olunur ©www.genderi.org 2024
    rəhbərliyinə müraciət

        Ana səhifə