V istih letih je Kitajska imela enako število prebivalcev. Kuga za časa Marka Avrelija je pobrala približno 10% prebivalstva. Starostna struktura rimske družbe je okvirno poznana, vendar niha od pokrajine do pokrajine, mest, geografske širine, je zaokrožena itd. Mobilnost v imperiju je bila velika, vedno od V proti Z, najbolj mobilna vojska, s katero je potovalo veliko število pripadnikov drugih poklicev in tabori pomožnih enot. Do Hadrijana so se v precejšnji meri naseljevali skupaj z veterani v veteranskih kolonijah. Trgovci: do 2.st. prevladujejo Italiki,pozneje pa Sirijci, Judje-v Afriki, Italiji, Galiji Španiji, v manjši meri v podonavskih provincah.V to skupino spadajo tudi intelektualci.
V skupino z veliko migracijsko stopnjo spadajo tudi sužnji, kot najbolj dinamična oblika kapitala v starem Rimu.Tudi v njihovem primeru je smer od V proti Z. V skupino z veliko migracijsko stopnjo spadajo tudi sužnji, kot najbolj dinamična oblika kapitala v starem Rimu.Tudi v njihovem primeru je smer od V proti Z. O številnih manj agrarnih in urbaniziranih predelih imamo malo ali nič virov, zato sklepamo, da je tam živelo avtohtono prebivalstvo, ki se ga premiki prebivalstva niso dotaknili. Javni sužnji-servi publici-se pojavijo v starem Rimu v 2.st.p.K.Uporabljajo se v zelo različne namene: pomožno osebje v vojski, oficirji so si jih sicer težko privoščili, ker je bila njihova plača od 225 denarijev do 300 denarijev. Magistrati so imeli javne sužnje: Katon Starejši kot upravnik Španije 5 sužnjev; izobraženi sužnji so desegli visok status: v provincialni upravi npr. statut mesta Urso v Španiji, mestni edil je imel na voljo 4 javne mestne sužnje.Tudi v svečeniških kolegijih.Po 10 letih službe so bili osvobojeni. Cesarski sužnji so nastopali v upravi cesarske blagajne in področjih, kjer s eje potrebovala izobražena delovna sila. Sužnji v kamnolomih in rudnikih, opisano v Numidiji, Siciliji in Španiji. Fragmentarno je ohranjen rudarski red iz Luzitanije iz 2.st.: brezplačno kopanje za sužnje, za vse osebje pa proti plačili čevljarji, brivci in pralci perila.Rudniki srebra v Španiji, žensk in otroci pa so pomagali pri izpiranju zlata. Proizvodnja keramike, izven Italije tudi suženjska delovna sila.
Glavna plemena Vandalov: Asdingi in Silingi iz Šlezije in Z Poljske. Glavna plemena Vandalov: Asdingi in Silingi iz Šlezije in Z Poljske. Selitev, okoli 400 skupaj s Svebi in Alani. L.411 jim je cesar Honorius prepustil Španijo. Vizigoti s silo umirijo prepire med obema vandalskima plemenoma. Alani na J Španije.Geiserich 428-77 . Neprestani upori Berberov, 429 80 000 Vandalov, Gotov in Alanov prečka gibraltarsko ožino. Vandali se naselijo v Tunisu, 439 zavzamejo Kartagino, Rim prizna kot prvo neodvisno germansko kraljevino. Pogodba z Rimom. Napake, ki so jih naredili Vandali v novi kraljevini. Zgradili so si odlično mornarico in se kot gusarji prikazovali v vseh delih Sredozemlja.455 so za nekaj dni zavzeli Rim in ga oropali-”vandalizem”. Združena vojska rimskega V in Z , Geiserich prosi za petdnevno premirje, a že v prvi noči požge rimsko ladjevje. Za Geiserichom Hunerich, 7 let, preganjalec kristjanov, pomehkužena vojska , na J vdirajo Berberi.
Hunerich umre brez naslednika; vedno šibkejši kralji, ki sklepajo raztlične kompromise s Cerkvijo, Bizancem, Teoderikom Velikim. Hunerich umre brez naslednika; vedno šibkejši kralji, ki sklepajo raztlične kompromise s Cerkvijo, Bizancem, Teoderikom Velikim. Vojskovodja Belizar, poslan od Justinjana 534 porazi zadnjega vandalskega kralja Gelimerja. Vandali niso ustvarili nikakršne svoje kulture. VIZIGOTI-pomembna kralja Alarih in Ataulf, zaveznika cesarja Honorija. TeoderikI. In II.; Eurih-466-84- je šele tvorec vizigotske države. Na S je državo povečal do Loare, na J prodrl v Španijo.Prvi kodeks germanskega naravnega prava. Njegova naslednika AlarihII. In Amalarih sta se začela umikati v Španijo- poraz s frankovskim kraljem Klodvigom pri Poitoersu 507. Na območju Kastilije s Toledom so Vizigoti ustanovili svojo državo. Arijanci, Franki katoliki. V Španiji trčijo na apetite Justinjana. Poslednji arijanski kralj Leovigild in njegovi ukrepi, ki so prispevali k močni romanizaciji vizigotske države v Španiji. Naslednik Rekared.
Španska Cerkev, zaprta, na katero tudi papež ni imel veliko vpliva. Španska Cerkev, zaprta, na katero tudi papež ni imel veliko vpliva. Interesi plemstva in Cerkve proti kralju. 711 se Vizigoti , oslabljeni zaradi notranjih trenj niso mogli upirati Arabcem. V odločilni bitki med Medino Sidoniem in Jerezom dela la Frontiero je padel zadnji vizigotski kralj Roderih. V 7.st. že govorimo o špansko-vizigotski kulturi-izjemno zlatarstvo. “Čas nevednosti”-ali predislamski čas po islamskih zgodovinarjih. Arabija, beduinsko življenje, razsodnik šejk.Trdo življenje, fanatizem, sosednja razvitejša ljudstva-Nebusejci v Petri, Jemen itd. Križišča karavanskih poti, trgovina, mesta , vodje in “lastniki” bogati karavanski trgovci.
Dostları ilə paylaş:
|