Okrepili so se Žovneški in Vovberški. Konec 13.st. Štajersko prevzamejo Habsburžani, ki vodijo odločno protigrajsko politiko, za novogradnje se je poslej zahtevalo deželnoknežje dovoljenje.
OBDOBJE NOVOGRADNJE GRADOV SE ZAKLJUČI Cerkveni gospodje so izgubljali svoja najpomembnejša gospostva na račun posvetnih: okrepili so se samo freisinški na obeh bregovih reke Krke in na račun zapuščinske mase po Višnjegorskih in njihovih sorodnikih Prisih.Oglejskemu patriarhatu so največ odvzeli Goriški, ki so prevzemali notranjske , istrske in primorske gradove.Na Kranjskem so jim ostali Mirna, Vernek in Lihtenberk, a konkurenca zanje Spainheimi.Samostani Št. Pavel je ušlo vse razen gradu Fala.Salzburška nadškofija pa je obdržala gradove in si pridobila Ptujske.Konec 13.st. , ko so Goriško tirolski prevzeli Kranjsko, Habsburžani pa Štajersko,je grad postal v očeh dinastov orodje za nadzor nad regijo in skoraj neodvisno oblast. Gradove se je prodajalo ali kupovalo tudi za poiskus osnovanja dežel-Goriški v Marki in Metliki, Celjski na Kranjskem in Štajerskem itd-.Do 14.st. so bila izoblikovana tudi natančna pravila za rušenje gradov ali njihovo obnovitev.Če je bilo rušenje posledica vojne, ga je lastnik lahko zgradil na novo. Če je bil grad porušen , ves ali delno na podlagi sodne odločbe, ga lastnik ni smel ne popraviti, ne zgraditi na novo.Grad je bil pravno v istem položaju kot prestopnik, njegov lastnik.Na Kranjskem in na Štajerskem so bili gradove v 2/2 13.st. zmožni graditi gradove le dinastični ministeriali.
ODVETNIŠTVO IN GRAD V 14.st. so dobile grajske stavbe lepši videz, kot nove gradnje ali prezidave.Povečevala sta se tloris in višina , poleg obrambnega stolpa je nastajal palacij, tudi trdnejše obzidje z obrambnimi stolpiči.Povečanje upravičencev za dedovanje je zahtevalo nove in nove prezidave in širjenja.V 14.st. je grad dobil srednjeveško obliko, ki se je v 16. in 176.st. nadgrajevala v renesančnem ali baročnem slogu.V tem času so se višinski gradovi začeli opuščati zaradi izumrtja lastnikov, neobstoju glabnih dedičev, politični in upravni nepomembnosti in bivalni skromnosti.Pogost izvor sporov prvega obdobja gradov je izvajanje odvetništva nad zemljiškimi gospostvi cerkvenih gospodov.Odvetništvo je bilo namestništvo za višje sodstvo in vojaška služba.Odvetnik je lahko postavil pododvetnika, oba pa sta lahko nezakonito odtujevala posesti in gospoščinske pravice.Lep primer so Goriški grofje, ki so bili že v 11.st. odvetniki oglejskega patriarhata, izjemno grobo so izkoristili zaupanje v svoje odvetništvo.Velika verjetnost (še ne raziskano) je odvetniško izkoriščanje Spainheimov fresinške loške posesti: Goričane, gradova Jetrbenk in Polhov Gradec.
NEKATERE ZNAČILNOSTI GRADOV IN DVOROV Obe največji slovenski cisterci Stična in Kostanjevica nista imeli odvetnikov, ker to prepovedujejo tudi redovna pravila.Bernhard Spainheim, ustanovitelj Kostanjevice, se je l.1249 odrekel zase in potomce odvetništva, prav tako celjski za kartuzijo Pleterje 1403-obe družini se nista okoriščali na račun cerkvene zemlje.Protipravna, odvetniška gradnja pa je bila postavljena npr. Žovneški , grad Lemberg.Če primerjamo 11.st. in njegovih 7 obsežnih teritorialnih gospostev s pripadajočimi centralnimi gradovi: od izvira Save Dolinke do Kokre s središčem v Kranju –vsakokratni mejni grof; med Kokro in Trojanami kamniško gospostvo-Weimar Orlamunde; ob Z meji blejsko ( briksenško) gospostvo in freisinško-loško-cerkniško gospostvo;gospostvo oglejskega patriarhata pozneje spainhemsko z osrednjo ljubljansko kotlino; gospostvo starejših Turjaških.V 14 in 15 st : deželno knežja gospostva habsburških , goriških in celjskih in v končni fazi samo habsburških.Od l.1493-99 je iz ohranjenih reformiranih urbarjev navedeno: upravna središča naslednji gradovi: Bela Peč, Radovljica, Novi grad v Kokri, Smlednik, Križe, Kamnik-deželno sodišče, Gamberk, Jablje, Svibno, Polhov Gradec, Logatec, Planina, Prem, Postojna, Vipava, Kočevska Reka, Kostel, Mehovo in Žumberk.
GRAD KOT SREDIŠČE GOSPOSTVA-FUNKCIJE IN POJAVNE OBLIKE V okviru zemljiškega gospostva je grad služil kot utrjena postojanka , kjer je bila nastanjena njena posadka, ki je skrbela za upravo(kmečka proizvodnja, skladiščenje, prodaja, transport), vzdrževanje reda(sodstvo in represija) ter obrambo.Grad je zasedal strateško središčno lego.Sotočja rek, nedaleč od prometne žile-cestne ali rečne-,stičišče cest.Funkcija središča zemljiškega gospostva se je v arhitektonski zasnovi odražala v izrabi grajskega areala.V vseh tovrstnih gradovih so bile pisarne,sodni prostor, ječe, shrambe za kmetijske pridelke, kleti, vinske kleti-na Bledu tudi klet za mleko-, kašče..Grad je bil operativno središče, iz katerega so vodile poti na dodatni sistem utrdb na primer, sistem gospodarskih in upravnih poslopij-kašče, desetinski dvori, mitninske postaje so bile dostikrat postavljene na oddaljenejših lokacijah.Z gradom in gospostvom je upravljala stalna posadka, velika v skladu s potrebami.V zgodnji fazi je bila celotna uprava poverjena gradiščanu, ki je združeval upravno in vojaško funkcijo.V 13. predvsem pa v 14.st. se je uprava večjih gospostev diferencirala: kaščar, kletar, ključar ali preprosto oficial oz.uradnik-skrbel za donos gospodarstva.Vojaško obrambna naloga pa je bila v rokah oskrbnika, ponekod imenovanega glavar.Poleg teh dveh še eden ali več pisarjev, sodja, lovski mojster.Niso vsi živeli na gradu, nekateri na hubah.
Dostları ilə paylaş: |
