|
Slovenski prosotr V srednjem vekuDominikanci in frančiškani
|
səhifə | 7/8 | tarix | 11.04.2018 | ölçüsü | 0,62 Mb. | | #37689 |
| Dominikanci in frančiškani
-
V tem času, o katerem govorimo, so širom po Evropi začela nastajati mesta in mestno življenje
-
Mesta postanejo nova žarišča miselnosti in kulture
-
Znotraj mest se formirajo novi meniški redovi: sv. Frančišek Ašiški in sv. Dominik
-
V mestih začnejo nastajati samostani obeh ustanoviteljev, ob njih pa se formirajo tudi reformirani frančiškanski redovi – minoriti
-
Ženski dominikanski samostani nastajajo samo na podeželju
-
Za vsako hčer, ki si jo želel poslati v samostan, si moral odšteti 1-2 kmetiji, po smrti hčere pa sta obe kmetiji pripadli samostanu
-
Nune so bile pogosto postavljene v vlogo medicinske sestre, saj so oskrbovale bolne ljudi
-
Takšni novi samostani se razširijo v Piranu, Kopru, Ljubljani, Ptuju in Celju
-
Podobno kot dominikanke so bile tudi klarise izjemno pomembne
-
Vloga teh novih redov je bilo predvsem pridiganje
-
S pridiganjem so si služili kruh, posledično pa razvijali temelje retorike in filozofije – postanejo nosilci izobraževanja
-
Os izobrazbe se od dominikancev prestavi v mesta
-
Sočasno z mesti nastajajo tudi središča znanja – univerze (Bologna, Pariz,…)
-
Frančiškani niso toliko pridigali, ampak so učili, kako je potrebno živeti – skromno
-
Oba redova sta nastala kot odgovor na katarsko krščanstvo iz južne Franciije
-
Osnova katarstva je bila revščina, ki pa nikakor ni bila značilna za katoliško cerkev
-
Po drugi strani pa oba redova bazirat na delovanju med ljudmi, zato so njihove samostane postavljali ob mestih
-
Mesta so med seboj prav tekmovala, katero bo zgradilo lepšo frančiškansko cerkev
-
To je bil pravi paradoks! Frančiškanstvo je temeljilo na revščini, frančiškanske cerkve pa so najlepše okrašene v Evropi
Viteški redovi
-
Samostani so bili tudi postojanke za križarske viteške redove
-
Templjarji so bili prisotni v Ljubljani in v Beli krajini, vendar le kratek čas; njihove postojanke so zamenjali nemški Križniki
-
Najstarejša postojanka Križnikov je v Veliki Nedelji
-
V Melju pri Mariboru je bila postojanka hospitalitov oz. Ivanovcev
-
Rezultati delovanja teh viteških redov so bili zelo skromni, zato za slovenski prostor niso pomembni
-
Konec srednjega veka nastane ljudsko verovanje, ki se kaže v raznih skupinah (bičarji, novoštiftarji. ipd.)
-
Te skupine so postavljale svoje cerkve
-
Rezultat teh ljudskih verovanj so kapele in cerkve na gričih širom Slovenije
-
Ljudje so postavljali cerkve brez dovoljenja škofa
-
V tem se je izražala potreba ljudi po cerkvi, ki bi bila njim všeč in ne samo škofu
NASTANEK DEŽEL
-
Dežele so okvir, v katerem se je odvijalo celotno življenje (deželna identiteta, pravo, sodišče, …)
-
Čez cel srednji vek ljudje niso bili nacionalno opredeljeni, ampak so bili Štajerci, Kranjci, …
-
Dežela je pojem, ki se je v Evropi razvijal med 11. in 13. stoletjem
-
Nastanek dežel je najpomembnejši rezultat zgodovinskega razvoja Nemške države
-
Dežele so bile kasneje temeljni element federalizma
-
Nemčija in Avstrija sta še vedno federaciji različnih dežel
-
Štajerska je bila prva dežela, ki se je formirala
-
pravo srednjega veka je bilo vedno personificirano, isto država
-
Dežela je skupnost/teritorij, kjer priznavajo skupno deželno pravo, po katerem živijo, in kjer določijo svojega deželnega gospoda
-
Sprejetje deželnega prava je bil ključen element
-
Na začetku dežele ni nikoli stal knez z vojsko, s katero bi nase vlekel plemstvo in druge ljudi
-
Na začetku vsake dežele vedno stoji dogovor ministerialnega plemstva
-
Plemstvo dogovorno sprejme pravo, po katerem se bodo ravnali
-
To plemiško skupnost drži skupaj potreba po skupni vojaški in politični moči
-
Na ministerialno plemstvo se v času Salijcev (od 1024 dalje) začnejo naslanjat vladarji in cerkveni dostojanstveniki
-
Ministerialci so bili vedno nesvobodno plemstvo, ki je do svojega statusa prišlo z vojaško službo
-
Vse nesvobodne vezi ministerialcev odpadejo
-
Nižje plemstvo je postajalo čedalje močnejše
-
Nesvoboda se je kazala le ob porokah, katere je nadrejeni lahko odobril ali pa zavrgel
-
Krško plemstvo npr. je vedno nastopalo skupaj/ vedno so se pojavljale iste družine
-
Podobno je to veljalo za Salzburško plemstvo v okolici Ptuja in v Posavju
-
Enako je veljalo za Višnjegorce na Dolenjskem (njim gre zahvala za to, da so mejo Republike Slovenije potisnili na ono stran Gorjancev)
-
Podobno je veljalo tudi za Andeške in Spanheime
-
V rokah bodočih Štajerskih vojvod je bilo ozemlje v okolici Maribora, Laškega in Savinjska dolina z okolico, kaj več pa ne
-
V 12. stoletju se tudi na Savinjskem plemstvo združuje v skupnosti
-
Te skupnosti se postopoma obračajo k Štajerskim vojvodam
-
Leta 1311 dokončno pripadejo Štajerski
-
Deželani – deželno plemstvo
-
V tem uvodnem obdobju dežel deželni stanovi še ne obstajajo
-
Kranjska nastane takrat, ko se dogovorno združijo Andeški in Višnjegorski grofje
-
''Wir, Land der Steiermark''
-
Leta 1191 umre zadnji štajerski vojvoda iz rodbine Traungaucev
-
Vojvodski naslov preda Leopoldu Babenberžanu
-
Ta predlog za Leopolda je na Landtagu sprejelo Štajersko deželno plemstvo, pri tem pa so zapisali, da ima plemstvo kadarkoli možnost zamenjat svojega gospoda (kar so tudi 2x storili)
-
Dežela ni tolik geografski pojem, kot je ustavno-pravna kategorija
-
Obseg dežele je odvisen od dometa deželnega prava
-
Dežele v času nastajanja niso bile to, kar so danes
-
V 13. stoletju je npr. Štajerska bila nekaj povsem drugega, kot je to danes
-
Pomembno je bilo pravo in samo pravo
-
Po letu 1147, ko predel od Radgone, Maribora do Slovenske Bistrice ter predel v okolici Laškega pripade Traungaucem lahko govorimo o začetku nastanka dežele Štajerske
-
Vmesni del (Celjska kotlina) pa ni bil štajerski
-
Vedno se je potrebno vprašati, po katerem pravu so ljudje živeli
-
Tudi Ortenburžanske posesti na Kranjskem niso bile del Štajerske
-
Končni rezultat nastajanja dežel je bil ta, da je deželnemu knezu uspelo uveljaviti deželno-knežjo oblast
-
Tukaj je vključena vojaško-sodna oblast nad celotnim plemstvom, ne glede na tedanji položaj plemstva
-
Vsi plemiči na nekem območju so sestavljali deželno plemstvo
-
V 13. oz. 14. stoletju pride do nastanka tistega plemstva, katero imamo v mislih, ko pomislimo na srednji vek
-
Plemstvo se izenači
-
Na deželnih zborih je to plemstvo imelo enakovredne glasove
-
Ministerialno plemstvo se izenači npr. z grofi
-
Tisto staro, visoko, svobodno plemstvo postane enakovredno ministerialnemu
-
Čas nastajanja dežel sovpade z nastankom vojvodine Koroške in mejnih grofij
-
Mejne grofije niso začetna stopnja nastanka dežel, ampak le teritorialni okvir ter politično-vojaška moč, ki so si jo mejni grofje pridobili
ŠTAJERSKA
-
Štajerska je prva dežela na področju Republike Slovenije in druga po vrsti v širše avstrijskem prostoru, takoj za Spodnjo Avstrijo
-
Dežela Štajerska v kasnejšem pomenu besede zajema 3 prvotne mejne grofije: Savinjsko + Karantansko + Podravsko/Ptujsko
-
Njeni začetki so močno povezani s Karantansko krajino ob zgornji Muri (Karantanska marka ni bila zaobjeta v vojvodino Koroško)
-
Mejni grofi Karantanske marke so med leti 970-1035 bili Eppensteinci
-
Kot mejni grofi so bili razmeroma nepomembni, predvsem zaradi velikosti posestev, vendar so na osnovi te posesti ustvarili veliko in močno bazo: uspešno so izkoriščali prehodno lego Karantanske marke in pri tem dodatno izrabljali rudnike kovin
-
Leta 1012 se na čelo družine povzpne Adalbero kot Koroški vojvoda
-
Adalbero leta 1036 ubije svojega rivala Viljema 2.
-
S cesarskim ediktom mu odvzamejo status vojvode, vendar ozemlja ne zaplenijo
-
V Karantanski krajini se leta 1035 kot mejni grofje pojavijo Wels-lembachi
-
Z njimi pride do ločitve Karantanske mejne grofije od vojvodine Koroške
-
S Karantanijo se povežejo 4 grofije, ki niso bile del nobene takratne mejne grofije: Murrau, Leoben, Aniža in Judenburg
-
Wels-lembachi niso želeli moči preseliti na jug
-
Rodbino v Karantanski marki s sporazumom zamenjajo med leti 1050-1055 mejni grofje Otokarji oz. Traungauci
-
Tudi Otokarji so mejno grofijo Karantanijo upravljali iz matične posesti v pokrajini Traungau
-
Del Otokarske posesti je segal na področje današnje Avstrije s centrom v kraju Ster
-
Iz tega kraja potem izhaja njihov naziv – mejni grofje Steierja, od tod tudi kasnejša Štajerska
-
V prvem obdobju je bila moč Otokarjev predvsem severno od Alp in ne v sami mejni krajini
-
Krajišniški urad jim je prinašal samo moč in denar
-
Splet okoliščin je pripeljal do tega, da so podedovali ogromne posesti na Štajerskem
-
Najpomembnejšo in najodločilnejšo dediščino pa so dobili leta 1122, ko na Koroškem izumre družina Eppensteincev (kateri so mimogrede bili v sorodu s Spanheimi)
-
Eppensteinci Otokarjem prepustijo posesti, Spanheimom pa prepustijo naziv koroških vojvod
-
S to dediščino so Otokarji dobili zaokrožen teritorij ob zgornji Muri
-
Leopold Silni (1122-1129) je veljal za enega močnejših posestnikov in vojaško-sodnih akterjev na tej strani Alp
-
Leopoldu sočasni umreta oče in stric
-
Mlad deček tako podeduje po enem in po drugem
-
Tako postane najmočnejši gospod v mejni grofiji in v širšem delu jugovzhodnih Alp
-
Tak položaj mu omogoči, da pritisne na svobodno plemstvo in jih enega za drugim podredi v ministeriale
-
Tako pospeši proces izumiranja starega svobodnega plemstva
-
Med svobodno plemstvo na Slovenskem štejemo Celjske grofe, Šoštanjske, Kunšperške, Planinske
-
Naenkrat se večina svobodnega plemstva utaplja v ministerialnem razredu
-
Zadnji svobodni plemiči so bili gospodje Žovneški, ki leta 1308 predajo 4 alodialne posesti Habsburžanom in jih prejmejo nazaj v fevd
-
Liber – svobodni
-
Friderik Žovneški se vse do leta 1341 podpisuje kot 'Svobodni'
-
Leopoldov sin Otokar 3. (1129-1160) vodi družino in mejno grofijo
-
Leta 1147 dobi od Bernharda Spanheimskega slovensko-štajerske posesti
-
Takrat se področje Slovenske Štajerske prične formirati v celoto
-
Otokar 3. se postopoma uveljavi kot mož, h kateremu se okoliški plemiči obračajo kot k razsodniku
-
Otokar 3. je bil mnogo močnejši kot njegovi tekmeci Spanheimi na Kranjskem
-
K Otokarju 3. se obrnejo Andeški, Savinjski in drugi gospodje
-
V krajišniško oblast prejme vso ozemlje nekdanje Podravske marke (Ptuj, Maribor, Radgona)
-
Leta 1158 Otokar 3. dobi še dediščino po izumrlih Vornbachih – najstarejši del Štajerske s prelazom Semering, ki je takrat veljal za edino povezavo med Avstrijo, Štajersko in Koroško
-
Leta 1160 na tem prelazu Otokar ustanovi špital z namenom, da bi ti menihi zgradili cesto, po kateri bi lahko potovale tovorne karavane
-
Tako bi povezal Furlanijo in Italijo z Dunajem
-
Vsi ti dogodki so se sprevrgli v to, da je Otokar 3. o svoji krajini začel govoriti kot o 'Krajini mojega gospostva' – začetek dežele Štajerske
-
Kot prvemu knezu v nemškem cesarstvu nemški cesar Friderik Barbarosa Otokarju podeli rex regis – rudarski regal, povrh vsega pa od zdaj naprej lahko kuje lasten denar
-
Cesar Otokokarja 3. v enem pismu titulira kot princepsa – kneza
-
Leta 1160 Otokarji dosežejo deželno-knežji položaj
-
Ko leta 1156 v sklopu hitrih dogodkov izumre rodbina Stübingov, Otokar 3. podeduje Graz, kamor prestavi sedež dežele
-
Pod njegovim sinom Otokarjem 4. se takšno stanje v cesarstvu pravno-formalno legalizira
-
Leta 1180 je Otokar 4. imenovan za duksa Stirije in njegovo gospoščino za dukatus (vojvodino) po gradu Steier
-
Otokar kmalu zatem zboli za gobavostjo, otrok pa ni imel
-
Za svojega naslednika Otokar 4. leta 1186 z listino imenuje avstrijskega vojvodo Babenberžana
-
Kraj izdaje te listine se imenuje Georgenberg ali Jurijev hrib
-
Sočasno z zapisom dediščine je prvič v širše-slovenski zgodovini zapisano tudi deželno pravo
-
Za ta prenos oblasti so si deželni plemiči napisali svoje pravo, svoje pravice
-
Na ta dokument se leta 1135 sklicuje Kranjsko plemstvo
-
To je dejansko eden izmed najpomembnejših srednjeveških dokumentov sploh
-
Tukaj gre za pravice in dolžnosti
-
Med ostalimi so deželani spisali pravico imenovanja in odstavljanja deželnega kneza
-
To pravico so skrbno čuvali in jo 2x tudi uveljavili
-
Otokar 4. leta 1192 umre
-
Prenos oblasti je potekal tekoče, brez zapletov
-
Babenberžani so do njihovega izumrtja leta 1246 (Friderik 2. Prepirljivec, zadnji Babenberžan) ostali vojvode Avstrije in Štajerske
-
Leta 1246 se vname boj za dediščino in titulo vojvode
-
Glavna kandidata sta bila Češki in Madžarski kralj
-
Oba skleneta kompromis: Otokar 2. Premysl dobi Avstrijsko vojvodino, Bela 4. pa Štajersko vojvodino
-
Na tak dogovor pristane plemstvo obeh vojvodin
-
Bela 4. želi uvest svoje lastno pravo in na oblast pripeljat svoje ljudi, zato pride na Slovenskem Štajerskem do odpora (združijo se in skupaj nastopajo Ptujski, Rogaški, Konjiški gospodje)
-
Odpor izkoristi avstrijski Vojvoda Premysl in leta 1260 se je Madžar Bela 4. prisiljen umakniti
-
Premysl takoj dobi titulo Štajerskega vojvode
-
Leta 1269 umre Ulrik 3. Spanheimski, gospod kranjski
-
Njegov brat Filip si ni želel posvetne kariere, zato se je umaknil
-
Premysl s spretnimi kompromisami podeduje od Ulrika 3. vojvodski prestol Koroške in celotno deželo Kranjsko
-
Tako postane najmočnejši knez v nemškem cesarstvu
-
Leta 1250 je umrl nemški cesar Filip 2. Stauf, njegovi sinovi pa niso bili sposobni tako velike države držati skupaj, zato je Premysl lahko tako hitro napredoval
-
Leta 1269 pride do medvladja v državi; cesarstvo nima nobenega kandidata, ki bi bil priznan z vseh mogočih strani
-
Ta interregnum se konča leta 1273, ko nemški volilni knezi proti pričakovanju za novega cesarja izvolijo Rudolfa Habsburškega
-
Tako so čudežno zaobšli Premysla in namesto njega za glavo države postavili povsem nesposobnega in nepomembnega Rudolfa
-
Premysl je sebe videl kot naravnega dediča nemške države
-
Nemški volilni knezi so se ustrašili njegove moči, zato ga niso podprli
-
Leta 1278 pride do spopada med Rudolfom Habsburškim in Premyslom, kateri proti pričakovanjih umre v boju
-
Premysla bi naj ubili štajerski plemiči kot maščevanje za obsodbo Siegfrida Mamberškega 14 let nazaj
-
Leta 1278 Čehi tako izgubijo Štajersko
-
Leta 1282 Rudolf Štajersko in Avstrijo preda sinovoma Rudolfu 2. in Albrechtu
-
Rudolf 2. kmalu za očetom umre, Albrecht pa postane deželni knez Štajerske in Avstrije
-
Od Albrechta dalje Habsburžani nastopajo kot deželni knezi, ne kot vladarji
-
Oni vladajo v teh krajih zato, ker so to njihove dežele
KOROŠKA
-
Na Koroškem se je odvila popolnoma drugačna zgodba v primerjavi s Štajersko
-
Iz leta 976 najstarejša vojvodina se v deželo razvije na koncu srednjega veka
-
Čez celotni srednji vek Koroška ne funkcionira kot enotna dežela
-
Od leta 976 pa do 1077 na Koroškem ni vojvode, ki bi imel na samem ozemlju moč vladati
-
V tem času se zamenja vsega skupaj 10 vojvod ob 12- x menjavi
-
Vmesno obdobje vladanja Adalbera leta 1035 je izjema pri tem
-
Leta 1077 se zadeva spremeni, saj na oblast pridejo Eppensteinci
-
Pred Eppensteinci je častni naziv vojvode služil le za dosego državno-knežjega ranga
-
Na Koroškem je takrat obstajal še en element vladanja in sicer so to bili kraljevi poslaniki ali Valtpoti
-
Ti valtpoti upravljajo s kraljevo zemljo in nadzorujejo vojvodo
-
Pogosto so bili valtpoti imenovani iz močnih Koroških rodbin (npr. Aribonci, ki so bili mimogrede povezani s Traungauci in Goriškimi grofi)
-
Na Koroškem je ogromno zelo velikih posesti ostalo izven vojvodske zemlje – to je bila cerkvenih posvetnih gospodarjev (npr. škofije Salzburg in Bamberg)
-
Ta cerkvena zemlja je bila izvzeta iz vojvodske zemlje
-
Mesto Friesach je bilo kovnica breških pfenigov
-
Ta kovan denar najdemo vse do Panonije, kar govori o razširjenosti in pomembnosti ob enem
-
Poleg Salzburga je škofija Bamberg odigrala zelo pomembno vlogo (bila je v rokah Henrika 2.)
-
Glavno križišče poti na Koroškem je bilo v Beljaku; če si nadziral Beljak, si dejansko nadziral ¾ karavan na Koroškem
-
Vrsto koroških vojvod je želelo Beljak priključiti vojvodini, a brez uspeha
-
Grofje Ortenburški so imeli ogromne posesti, ki prav tako niso bile v sklopu vojvodske zemlje
-
Ortenburžani so bili bavarskega porekla
-
Center Ortenburške zemlje je bil kraj z imenom Špital
-
Ortenburžani so izumrli leta 1218
-
Dediči Ortenburžanov so bili grofje Celjski, ki so takoj po izumrtju prejšnjih zahtevali dvig statusa (Herman 2.)
-
Podobno kot Ortenburžani so tudi Goriški gospodje imeli ogromne posesti, ki so bile izvzete iz vojvodske zemlje
-
Goriški gospodje so imeli center v Lienzu in le ta vse do leta 1505 ni bil del zemlje vojvodine Koroške
-
Na teh posestih, ki so bile izvzete iz vojvodske zemlje, vojvode niso mogli uveljavljati moči
-
Možnost prodora vojvodske moči se odpre leta 1077, ko na vojvodski prestol sedejo Eppensteinci
-
Prvi Eppensteinski vojvoda postane Liotold Eppensteinski
-
Leta 1090 ga zamenja njegov brat Henrik, ki je bil mejni grof v Istri
-
Liotold in Henrik nista imela otrok
-
S smrtjo Henrika leta 1122 izumrejo tudi Eppensteinci
-
Naslov vojvode preide v roke Spanheimov
-
Prvi Spanheimec, ki je postal vojvoda, je bil Henrik, ki je ime podedoval po botru Henriku Eppensteinskemu
-
Spanheimi so podedovali le vojvodski naziv, zemlje pa ne
-
Na začetku je bila moč Spanheimov omejena na zelo majhnem prostoru
-
Šele po letu 1176, ko si uspejo pridobiti nekaj posesti od škofije Bamberg in od Truxenških grofov, lahko Spanheimi pričnejo izvajat deželno-knežjo oblast nad tistimi deli Koroške, ki so bili v sklopu vojvodine
-
Spanheimsko prvo glavno mesto je bilo Šentvid
-
Leta 1518 cesar Maksimiljan podeli deželnim stanovom Celovec in od takrat dalje je Celovec glavno mesto
-
Deželno-knežjo oblast Spanheimi utrdijo pod Bernhardom Spanheimskim, ki je bil vojvoda od leta 1202-1256
-
Bernhard je bil prvi, ki je sam sebe označil za deželnega kneza in sodnika dežele
-
Ob koncu 13. stoletja se omenja Koroško deželno pravo
-
Spanheimi nikoli ne uspejo uveljaviti deželno-knežje oblasti po celotni Koroški
-
Ob nastanku vojvodine Koroške je bila Selnica meja med Podravsko krajino in Karantansko krajino
-
Ko se je začela odpirati cestna povezava po Dravi, se je meja med obema premaknila na Muto, ki je dobila ime po bližnji mitnici
-
Do danes se je ohranila med Štajersko in Koroško meja nekako tako: Dravograd spada pod Koroško, Muta in Vuzenica pa k Štajerski
-
Leta 1248 je Ulrik 3. Spanheimski s poroko uspel dobiti dediščino Andeških in Višnjegorskih gospodov
-
Od leta 1248 naprej Ulrik 3. sam sebe imenuje gospod Kranjski
-
Kranjska in Koroška ostaneta po letu 1248 naprej tesno povezani med seboj
-
Spanheimi so nosilci vojvodskega naslova vse do leta 1269, ko umre zadnji spanheimski vojvoda Ulrik 3. Spanheimski
-
Leta 1282 Koroška in Kranjska pristaneta v rokah Tirolsko-goriškega velikaša Meinharda 2. kot fevda
-
Meinhard 2. je združil Tirolsko-goriško oblast s Koroško-kranjsko
-
Ta ena družina po združitvi Tirolske in Goriške v celoti podpre Rudolfa Habsburškega
-
Rudolf podeli Koroško in Štajersko tirolski veji in ne Goriški; Albert Goriški postane le valtbot
-
Iz tistih časov nam je ohranjen prvi opis ustoličevanja koroških vojvod
-
Če in samo če tisti dan, ko je vojvoda okronan, katere izmed želja plemstva ne odobri, jo valdbot lahko
-
Sin MeinHarda 2. Henrik Koroški se zaplete v 14. stoletju v spor za Češko krono
-
Kot nasledniki Premyslove veje se pojavi kar nekaj kandidatov za naziv kralja
-
Henrik uspe dobiti krono, a se ji odpove in jo preda Luksemburžanom
-
Henrik je imel samo 1 hčer in sicer Marieto Maultasch
-
Po dogovoru iz leta 1335 Koroška in Štajerska pripadeta Habsburžanom v njihovo last, ti pa tam vladajo kot deželni knezi
KRANJSKA
-
Podobno kot na Koroškem je tudi na Kranjskem obstajala cela paleta rodbin
-
Kranjska krajina se prvič omenja leta 973
-
V Kranjski bi naj ogromne posesti imela škofija Freising
-
Kranjski/Otonski marki je pripadala Gorenjska, Ljubljana in vzhodna Notranjska
-
Večina Dolenjske je spadala k Savinjski marki
-
V prvem obdobju po nastanku vojvodine Koroške leta 976 pa do leta 1000 je Kranjska mejna grofija podrejena vojvodini Koroški in preko nje vojvodini Bavarski
-
Po letu 1000 postane Kranjska podrejena neposredno kroni
-
Ključne vloge so v tem času v rokah držali pripadniki Ebersbergov
-
Med leti 1002-1011 dobijo severno od Škofje Loke posesti škofje iz Brixena
-
Po padcu Adalbera in po smrti Viljema 2. leta 1036 je takratna Savinjska marka za nekaj časa postala del Kranjske
-
Leta 1077 preide Kranjska z odlokom Henrika 4. v roke Oglejskemu patriarhu
-
V tem času dobi Kranjska še vzhodni Kvarner in del Istre
-
To je tudi začetek gospodovanja Kranjske nad notranjostjo Istre
-
Oglejski patriarhi na Kranjskem nimajo neke moči, da bi svojo oblast tudi uveljavljali
-
Njihova oblast nad deželo je bila zgolj formaliteta
-
Oblast si je patriarh nestrpno želel uresničit, zato ustanovi funkcijo njegovega namestnika
-
Ta namestnik bi naj v mejni grofiji vladal v imenu patriarha
-
Namestnika imenuje v Kranju za Kranjsko in v Celju za Savinjsko marko
-
Kljub namestnikoma se patriarh na Kranjskem le deloma uveljavi
-
V delilni pogodbi iz leta 1311 je Savinjska marka označena kot deželna grofija – nekaj vmes med Kranjsko, Štajersko in Savinjsko
-
Do 14. stoletja se Savinjsko plemstvo zadržuje znotraj Savinjske in se ne povezuje z nobeno stranjo
-
Prva rodbina, ki se na Kranjskem uveljavi kot gospodje Kranjske, so bili Andeški grofje
-
Na Kranjsko pridejo v 12. stoletju, ko dobijo posesti v Mislinjski dolini ter Kamnik
-
Pravno-formalno so že takrat bili v najvišjem krogu plemstva, vendar so bili prešibki, da bi lahko uveljavili neko avtoriteto
-
Leta 1208 obsodijo Henrika 4. Andeškega, ki je bil mimogrede tudi mejni grof istre, suma umora kralja Filipa
-
Henriku 4. odvzamejo Istrsko in Kranjsko marko, ne pa tudi posesti, ki jih je tam imel
-
Obe tituli Henrik 4. v zelo kratkem času pridobi nazaj
-
Do konca 13. stoletja si uspejo pripojiti mnogo posestev ter mnogo odvetniških služb nad cerkvenimi posestmi širše okolice
-
Odvetniška služba v srednjem veku se je popolnoma razlikovala od današnje
-
Izhaja iz nemške besede Vogt in ne Rechtsanwalte kot danes
-
Cerkveni dostojanstveniki (škofje, župniki, škofija, samostani) niso smeli in niso mogli nad svojimi posestmi izvrševati najvišje sodne oblasti in tudi niso mogli te posesti branit
-
Cerkveni dostojanstveniki niso smeli prelivati krvi
-
Za takšne funkcije so imenovali odvetnike
-
Cerkvenega dostojanstvenika je odvetnik zastopal na zborih, zadolžen pa je bil tudi za varnost posest in lastnika posesti
-
Pridobivanje odvetništva je bila ena izmed najbolj dobičkonosnih služb fevdalcev v srednjem veku
-
Andeški so si v tem času pridobili kar nekaj odvetništev, zato jim je tudi prihodek omogočal ekonomsko stabilnost in moč
-
Na Kranjskem so v tem času nastopali tudi Spanheimi, ki so delovali iz Ljubljane
-
Andeški in Spanheimi so bili glede Kamnika sprti vsega 150 let
-
Tukaj so bili tudi grofje Bogenski iz Krškega in gospodje Višnjegorci
-
Višnjegorski gospodje so imeli eno najpomembnejših vlog pri potiskanju naše južne meje preko Gorjancev
-
Na Kranjskem je živelo še nekaj svobodnih rodbin (npr. Turjaški)
-
13. stoletja nobena od svobodnih rodbin ne dočaka
-
V tej medli sliki se Andeški grofje pregrebejo na vrh kranjskega plemstva
-
To se zgodi v času mejnega grofa Henrika 4.
-
Anges Marija, sestra Henriak 4., je bila francoska kraljica
-
Gertruda, druga sestra, je bila madžarska kraljica
-
Hedvica, tretja sestra, je bila žena šlezijskega grofa
-
Henrik 4. se modro poroči z Zofijo Višnjegorsko
-
Leta 1209 pridobi vse višnjegorske posesti, kajti takrat Višnjegorci izumrejo
-
Te posesti so zajemale ozemlje od Višnje gore pa vse do Bele krajine
-
Po Henrikovi obsodbi se vname spor z Oglejem
-
Ta spor je bil rešen leta 1218, ko izvolijo brata Henrika 4. Bertolda za mejnega grofa Istre
-
Leta 1228 Henrik 4. umre, za seboj pa ni pustil otrok
-
Vname se oster boj za njegovo ogromno dediščino
-
Sprva se zanjo zanima avstrijski vojvoda Friderik 2. Babenberžan
-
Oče Friderika 2. Leopold v Zidanem mostu leta 1228 zgradi prvi kamniti most preko Save
-
Ob otvoritvi mostu je bilo prisotno vso plemstvo Kranjske, Savinjske in Štajerske
-
Leta 1232 Friderik 2. sam sebe v listini titulira kot vojvoda Avstrije in Štajerske ter dominus Karniole/ gospod Kranjski
-
Edina težava v tem je bila, da je bil Friderik 2. Babenberžan v sporu s takratnim cesarjem Friderikom 2. Staufom
-
Friderik 2. Babenberžan zaradi njegovega soimenjaka na prestolu države ni mogel nadaljevati s svojo bleščečo kariero vse do leta 1242, ko sta oba dosegla premirje pod močnim vplivom patriarha Bertolda iz Ogleja
-
Dogovorila sta se, da bi Kranjska postala vojvodina, Avstrija in Štajerska pa kraljevini
-
Friderik 2. Babenberžan bi dobil naziv kralja podrejenega cesarju
-
Kranjski vojvoda bi postal Bertoldov nezakonski sin
-
Leta 1246 Friderik 2. Babenberžan umre brez potomcev
-
Vnovič se vname boj za dediščino
-
V tej zgodbi najprej prevlada Ulrik 3. Spanheimski, ki se poroči s Friderikovo ženo Nežo
-
Takrat na sceno pristopi še Premysl, ki si nestrpno želi teh posesti
-
Med Ulrikom 3. in Premyslom se vname prepir, ki se konča z naslednjim dogovorom: Spanheim za naslednika določi Premysla
-
Tako po Ulrikovi smrti leta 1269 Kranjska pristane v rokah Premysla
-
Od tega leta naprej se zgodovina Kranjske poveže s Koroško
-
Do padca Premysla sta Kranjska in Koroška del njegovega gospdoarstva
-
Kranjsko dobi v upravo Meinhard 2. ter preko njega njegov sin Henrik
-
Leta 1335 Kranjska pripade Habsburžanom
-
Leta 1338 na Kranjskem in Koroškem izstavijo prvo znano deželno pravo
-
Leta 1338 Albert 2 Habsburški, vojvoda Koroške prične z intenzivnim prizadevanjem k širitvi ozemlja proti morju
-
Albertu 2. na poti stojijo samo Goriške dežele
-
Goriški grofje so ena najpomembnejših rodbin s tega področja
-
Njihovi vojvode in knezi spadajo v sam vrh nemškega plemstva
-
Goriški grofje nikoli niso delovali kot družina
-
Bratje si med seboj posest razdelijo in vsak od njih obravnava svoj del kot svojo lastno posest
-
Ustanovijo 4 dežele in sicer: Lienz, Goriško, Belo krajino in Pazl
-
Po izumrtju te linije vsak del posebej pripade Habsburžanom
-
Bela krajina jim pade v roke leta 1374
-
Leta 1382 si Habsburžani podredijo Trst
-
Trst je bilo edino Jadransko mesto, ki ni bilo pod Benetkami
-
Trst je spretno izkoriščal nasprotja med Benetkami, Oglejem in Goriškimi grofi ter si tako ohranjal samostojnost
-
Zaradi beneške blokade je bil Trst prisiljen se odločiti za enega izmed teh
-
Oglejski patriarhat je slabel in je bil neprimeren; Benetke bi Trst postavile na stranski tir in bi slabelo gospodarstvo; tudi Goriški grofje so slabeli
-
Odločili so se za Habsburžane
-
Tako pride do medsebojnega interesa in kljub grožnjam Benetk Trst leta 1382 pripade Habsburžanom
-
Trst ostane nemški vse do leta 1918, ko pripade Italiji
Dostları ilə paylaş: |
|
|