|
Slovenski prosotr V srednjem veku
|
səhifə | 4/8 | tarix | 11.04.2018 | ölçüsü | 0,62 Mb. | | #37689 |
| Istra
-
Na področju Istre pride do velikih sprememb po letu 788
-
Rižanski placid je izpadel v korist Staro-bizantinski upravni strukturi
-
Listina vdove Maru iz leta 847, ki je narejena po Bizantinskem vzorcu, je dokaz, da je še v 9. Oz. 10. Stol. dominirala Bizantinska uprava
-
Jezik je bil grški
-
Prehod med upravnimi sistemi je trajal več kot 100 let – mnogo dlje kot drugod po Evropi
-
Istro so sestavljali avtonomna mesta in kašteli – majhni kraji na vzpetinah, obdani z utrdbami (najbolj znan med njimi je Motuvun)
-
Navzven se je zamenjal samo naziv upravitelja Istre: vojaškega mojstra zamenja frankovski duks
-
Tako v 10. Stol. na čelo Istre imenujejo mejne grofe
-
Relativno avtonomna mesta (Koper, Izola, Piran) so ohranili antični upravljalni karakter; edina razlika v tej zadevi je prihod novih prebivalcev – Slovanov
-
Istra obdrži gosto škofijsko mrežo
-
Preživele škofije so bile Pula, Poreč, Novi Grad, Pičelin in Trst
-
V Novi Grad se preseli Emonska škofija, zato se v tem času imenuje Emona
-
Škofi niso imeli oblasti nad mestom, bili pa so visoko na socialni lestvici
-
Edina izjema pri tem je bil tržaški škof, katerega je podpiral sam nemški cesar Lotar
-
Večje spremembe v upravi prinesejo Benetke v 2. polovici 10. stol., ko zavzamejo Istro
Spodnja Panonija
-
Leži vzhodno od Karniole
-
Franki so Panonijo delili na Zgornjo in Spodnjo, med obema je bila meja reka Drava
-
Spodnja Panonija je na vzhodu omejena z reko Donavo
-
V 9. Stol. pride do spremembe v navajanju lege
-
Kronisti 9. Stol. Spodnjo Panonijo označujejo za prostor severno od Drave, med Rabo in Donavo s središčem v Blatenskem Kostelu blizu Blatenskega jezera; Zgornjo Panonijo pa označujejo kot majhen del med Rabo in Donavo
-
To spremembo je mogoče povezati z reformo Furlanske prefekture iz leta 828
-
Spodnjo Panonijo so torej omejile Drava, Raba in Donava
-
Reka Raba istočasno postane meja med Passavsko in Salzburško škofijo
-
Del slovenskega ozemlja v okolici Ptuja je bil del Frankovske Spodnje Panonije in del Pribinove ter Kocljeve države
-
Spodnja Panonija je frankovska divja dežela/divji zahod, prazen prostor, ki vabi vse, ki bi si želeli kolonizirat
-
Istočasno je bila dežela priložnosti in dežela nevarnosti
-
Na Slovaškem v Nitri je bival knez Pribina,član slovaškega plemstva
-
Pribina leta 833 zbeži iz Nitre zaradi Moravskega kneza Mojmirja Prvega
-
Zbeži v Spodnjo Panonijo, kjer si pridobi večjo ozemlje predvsem zaradi dobrih odnosov z Bavarci
-
Dobre odnose z Bavarci je še dodatno utrjevala njegova žena, ki je bila Bavarka
-
Dobre odnose je gojil tudi s Salzburškim škofom Alramom
-
Pribina je bil še pogan, žena pa že kristjanka
-
Pribina je do konca življenja ostal lojalen Ludviku Nemškemu
-
Leta 832 pride do spremembe na čelu Vzhodne prefekture
-
Mejnega grofa Geroda zamenja Ratbod
-
Istočasno se severno od Vzhodne prefekture oblikuje nova državna tvorba – Velika Moravska
-
Leta 822 je Veliko-moravska prvič omenjena v virih in že označena kot ''velika moč''
-
Moravani so podrejeni Frankom
-
Najstarejše cerkvene najdbe pričajo o tem, da je v 9 stol. Veliko-moravska bila priča intenzivnemu pokristjanjevanju
-
Veliko-moravani so prevzeli pokrajinsko ime ter se združili s staroselci, ki so tukaj prebivali
-
Moč Moravanskega kneza je rastla, pojavilo se je plemstvo
-
Obstajala je še ena državna tvorba: samostojna kneževina v Nitri s Pribino na čelu
-
Moravanski knez je začel širiti svoj imperij
-
V okviru te širitve je prišel v stik s Pribino in s Franki na drugi strani
-
Moravani porazijo Pribino in le ta je prisiljen z družino in velikaši zbežati iz Nitre
-
Pribina pribeži leta 833 k Ratbodu
-
Slovaki si lastijo zgodovino Spodnje Panonije kot lastno zgodovino, kar pa je seveda fikcija; Salzburški anali so namreč dokazali, da so tam živeli Karantanci in ne Slovaki
-
Pribina se na begu upre na Bavarce in na Salzburg
-
Istočasno se da krstiti skupaj s sinom Kocljem (germanska pomanjševalnica za Kadeloha)
-
Podredi se Ratbodu, vendar se zaradi spora preseli v Posavje k Bolgarom
-
Tukaj vlada Bolgarski vazal Ratimir
-
Ratbod zelo kmalu napade Ratimirja in ga prežene iz Posavja
-
Pribina medtem zbeži na Gorenjski h grofu Salachu, kateri ga sprejme in doseže premirje med njim in Ratbodom
-
Iz rok Ludvika Nemškega Pribina sprejme kos zemlje – Zalo v okolici Blatnega jezera
-
Na tem mestu zgradi utrdbo Blatenski Kostel
-
Utrdba se je nahajala na neprehodnem močvirnatem območju, ki je bilo zelo težko dostopno
-
Od tukaj Pribina kot vazal utrjuje mejo, kolonizira prazno ozemlje ter krepi gospodarsko in vojaško moč Frankov
-
V času Pribine se na ozemlju Spodnje Panonije zgradi 12 cerkva (tako pravi Conversio)
-
Vmes se zgodi nekaj nepričakovanih dogodkov
-
Leta 843 v Verdunu Frankovsko državo razdelijo na 3 dele
-
Pribina kot vazal dobi v roke celotno slovensko ozemlje vzhodno od Kraških prelazov
-
Meja med Lotarjem in Ludvikom Nemškim postane državna meja med Italijo in Nemčijo
-
Moravani so upali, da bodo lažje prišli do samostojnosti z uporom
-
Leta 844 Ludvik Nemški pokori Bodrijce v okolici Baltika, leto kasneje pokori 14 Čeških knezov in tako dobi v roke Češko, leta 847 pa napade Veliko-moravsko državo in odstavi ter zamenja kneza Mojmirja z njegovim nečakom Rastislavom
-
Ludvik Nemški sklene mir z Bolgari, kateri mu v zameno podarijo Vzhodno Slavonijo; Franki to ozemlje priključijo Spodnji Panoniji
-
Tako je Spodnja Panonija zdaj segala vse do reke Donave
-
Pribina se izkaže kot zvest vazal n dober katolik, zato so mu dodali še to ozemlje (okoli 100 kraljevih kmetij = 4000 hektarov)
-
Leta 847 dobi Pribina glavno nagrado: vse, kar je do tega časa dobil od Ludvika Nemškega v fevd, zdaj dobi v last
-
Imenuje ga za mejnega grofa Spodnje Panonije in ga tako izenači z naslednikom Ratboda
-
Iz te kupčije so bile izvzete le posesti Salzburške nadškofije (predvsem Ptuj)
-
Pribino označujejo kot duksa, Koclja pa ne, čeprav je imel isti naziv
-
Pribina do smrti deluje kot zvest vazal in svoje delo opravi izvrstno
-
Naseli Bavarske in Slovanske koloniste
-
Viri imenujejo 36 krajev, 23 od teh ima germansko ime, preostali pa slovansko
-
Slovanov iz Karantanije in Karniole preprosto ni bilo dovolj, da bi kolonizirali še celotno Spodnjo Panonijo
-
Največ krajev z nemškimi imeni je bilo na ozemlju današnje Republike Slovenije
-
Predel vzhodno od reke Zale se je imenoval Slovenska marka (bil je poseljen s slovanskim prebivalstvom in je bil otok sredi germanskih krajev)
-
Etnična struktura Spodnje Panonije je bila zelo pestra a vendar je delovala kot dobro organizirana Frankovska celota
-
Prihod Germanov ni spremenil etnične strukture (Slovanov je bilo vendarle več)
-
Na poenotenje sama etnična struktura ni vplivala kaj dosti
-
Faktor, ki je še najbolj vplival na poenotenje, je bil osnovni jezik cerkvene liturgije: latinščina, v Bolgarski vojvodini pa grščina
-
Frankovska država je delovala kot celota prav zaradi latinščine, ki je ljudi širom države združevala v eno
-
Conversio z navdušenjem poudarja, da je Pribina upošteval tudi nasvete Salzburga in spoštoval njihove pravice
-
S Salzburškim škofom Jupramom je bil v dobrih odnosih, zato je le ta posvetil še 5 cerkva
-
Najbolj znana samostanska cerkev je bila v Blatenskem Kostelu
-
Ta isti škof je v Kostel poslal delavce, ki so dogradili in utrdili utrdbo
-
Na tloris cerkva po vsej Spodnji Panoniji je vplivala tudi Furlanija (triperesna deteljica)
-
V Karantaniji so cerkve istočasno posvečevali pokrajinski škofi
-
V Spodnji Panoniji je začel delovati proces nastajanja cerkvene organizacije
-
Cerkvena organizacija je temeljila na redki mreži cerkva, ki jim še ne moremo reči farne cerkve
-
Te cerkve so služile kot cerkvena središča, nastala so v Spodnji Panoniji, na Ptuju, v Šempetru, Hočah, Gornjem Gradu; vse ostale cerkve so nastale v naslednji fazi
-
Na Ptuju je takšno cerkveno središče cerkev sv. Jurija (domnevno bi naj bila na Ptuju še ena takšna cerkev)
-
Ta cerkvena središča so bile lastniške cerkve: nastanek takšne cerkve je povezan s fevdalcem (cerkveni ali posvetni) ali njegovo rodbino; Karolinški grofje so jih zgradili v smislu lastne kapele, kjer so delovali tudi duhovniki
-
Te kapele so kasneje služile kot središčne točke od koder so pokristjanjevali
-
V uporabo jih dobijo Oglej, Salzburg, Passau,…
-
Lastniki so še vedno fevdalci
-
Pojavi se ogromno spornih točk med posvetno in cerkveno upravo
-
V tem času ne obstaja cerkev, ki ne bi bila lastniška
-
Ptujska cerkev je bila npr. last kneza Koclja (''tisti izdajalec'')
-
Verjetno je bila že Pribinova in jo je kasneje podedoval Kocelj
-
Za vse Frankovske cerkve je veljalo, da vsaki pripada 1 kmetija, katera mora biti prosta vsake obveznosti in da morajo biti duhovniki prosti vseh drugih obveznosti
-
Cerkvena fevdalna služba je bila za te duhovnike edina prioriteta
-
Ti privatni duhovniki so zaradi potreb prešli pod okrilje škofa
-
Vse dajatve in zemlja so bili last fevdalca
-
Delovanje cerkve je bilo v rokah nadškofa
-
Pri posvečevanju novih duhovnikov sta sodelovala nadškof in fevdalec
-
Iz teh trenj in nesoglasij, ki so nastajala, se je kasneje razvil boj za investituro
-
Končal se je šele v 12 stol. oz. v 13. Stol.
-
Iz tega časa (natančneje iz leta 970) je ponaredek, ki govori o Ptuju: v 9. Stol. je bil Ptuj označen kot civitas, kar lahko pomeni mesto ali utrjen grad
-
Kljub temu da je ponaredek, je vsebinsko zelo točen in dosleden
-
V zgodnjesrednjeveškem času je bil grad kamnita/lesena utrdba, obdana s palisadnim obzidjem in jarkom z vodo ali brez nje, znotraj katere so se naselili kmetje, trgovci in sužnji
-
V našem primeru civitas pomeni mesto; ponaredek govori o antičnem mostu, mostnini, mestni pristojbini; celotni opis je opis organiziranega mestnega naselja
-
Ptuj je bil takrat edino celinsko mesto na Slovenskem, ki ima antično kontinuiteto
-
Leta 861 Pribina umre
-
Ubijejo ga Moravani v boju (tisti, pred katerimi je bežal)
-
Zamenja ga sin Kocelj
-
Mejnega grofa Ratboda leta 854 odstavijo
-
Leta 865 Ludvik Nemški za novega prefekta Vzhodne prefekture imenuje sina Karelmana
-
Karelman začne v Vzhodni marki uveljavljati avtonomno politiko
-
Leta 858 Karelman z Rastislavom in z Moravani sklene premirje – zaščiti si hrbet
-
Po premirju se Karelman začne javno upirati svojemu očetu
-
Njegov cilj je bil ustvariti samostojen regnum/riche – gospostvo
-
Iz Vzhodne marke tako med leti 857-861 izganja vse pristaše Ludvika Nemškega
-
Posledično bežijo Pribina, Karantanski grof Pabo, grof Vitagovo, grof Richer, …
-
V teh časih je človekov največji sovražnik oče/sin
-
Pribino v tem času ubijejo, Koclju pa uspe pobegnit
-
Leta 861 se Kocelj nahaja v Regensburgu
-
Ludvik Nemški začne leta 860 podarjati večje zemljiške posesti Bavarskim velikašem in cerkvi
-
Tako Salzburg leta 860 dobi obširna področja Koroške in Štajerske (Ptuj, Lipnica, Gospa Sveta)
-
Pojem Karantanec v tem času pridobiva na svojem pomenu: nekateri viri s tem imenom označujejo celotno Vzhodno Prefekturo
-
V Vzhodni prefekturi je bila ravno Karantanija najpomembnejši kos ozemlja
-
Posledično so Karantanci kot nastajajoče ljudstvo najpomembnejše v vsej Vzhodni prefekturi
-
Karelman je bil postavljen na čelo vseh Karantancev
-
Kasneje je prefekt Gundaker enako kot Karelman bil na čelu Karantancev
-
Karantanski pokrajinski škof Osvald je bil zaveznik Karelmana
-
Osvald si je prizadeval to pokrajinsko škofijo preobraziti v pravo škofijo
-
S pismo se je obrnil na papeža Nikolaja
-
Pri tem je obšel hierarhijo cerkvene organizacije (obšel je Salzburg, kateremu je bil direktno podrejen)
-
Kot proti-odgovor temu dejanju je Salzburg od Ludvika Nemškega dobil darovnico v obliki ozemlja, v katero je bilo vključenih 22 cerkva
-
Naslednji proti-korak, ki ga sprejme Salzburg je ustanovitev nad-diakona oz. nad-duhovnika
-
Naloga le tega je bila predstavljati vmesni člen med Salzburgom in Spodnjo Panonijo
-
S tem so težnje Osvalda poskušali presekati
-
Nad-duhovnik je nadzoroval vse duhovnike svojega okoliša; 1x na mesec so se vsi duhovniki tega prostora zbrali v nekem prostoru in diskutirali o prihajajočih nalogah in opravilih
-
Ta politično-cerkveni spor je prenehal leta 863, ko umre Osvald
-
Po letu 863 Salzburg ne imenuje več Karantanskega pokrajinskega škofa
-
Upor Karelmana se podobno kot Osvaldov načrt ni izšel po njegovih željah
-
Leta 865 pride do pobotanja med Ludvikom Nemškim in sinom Karelmanom
-
V tem uporu se še dodatno izpostavi pomen Karantanije in Karantanskega grofa
-
Do konca Karolinške dobe posebni položaj Karantanije postane dejstvo
-
Leta 876 postane novi Karantanski knez/grof Arnulf – bodoči kralj
-
Istega leta Arnulf prejme Karantanijo in Spodnjo Panonijo
-
Karantanija in Panonija v virih nastopata kot celota
-
Istega leta se Karantanija prvič omenja kot regnum (gospostvo)
-
Takrat je bila etnogeneza Karantancev na vrhuncu
-
Karantanci se začnejo formirati kot 1 etnija
-
Na področju vzhodnih Alp bi lahko nastalo ljudstvo ali narod Karantancev, vendar do tega ni prišlo
-
Leta 862 je Kocelj imenovan za kneza Spodnje Panonije
-
Istega leta je Ludvik Nemški nameraval dokončno urediti razmere z Veliko-moravsko državo
-
Istega leta se pogaja z Bolgari, ki so pogajanja krvavo potrebovali zaradi strahu pred Bizancem
-
Leta 863 pride med Bolgari in Ludvikom Nemškim do pakta o pomoči in o nenapadanju
-
Bolgari so bili v tem obdobju še pogani; začasno je potekalo pogajanje Bolgarskega kneza Boruta za njegov krst
-
Napetosti med Rimom in Bizancem so naraščale
-
Ko je Bizanc zvedel za pogajanja med Ludvikom Nemškim in Bolgari je v Bolgarsko državo poslal vojsko in Bolgari so se brez boja predali
-
Bolgari nad rezultatom te velike spletke niso bili navdušeni
-
Vedeli pa so, da bi v primeru podreditve Bavarski škofiji in posledično tudi Frankovski državi pomoč ob morebitnih napadih sovražnikov bila zelo daleč vstran
-
Bizanc jim je bil zelo blizu, zato so to prisiljeno pokristjanjevanje sprejeli
-
Leta 866 Bolgari ponovno prosijo, da bi se želeli nasloniti na zahod, vendar se Rimski papež tem prošnjam ni odzval; Bolgarijo je tako žrtvoval Bizancu
-
Leta 870 Bolgarska država dokončno postane del Bizantinskega imperija in del vzhodne cerkve
-
Karantanci so bili zahodni sosedi Bolgarov
-
Bolgarski knez Boris se je pogajal tudi z Rastislavom in Veliko-moravske države
-
Rastislav je tako imel samo še enega zaveznika – Bizanc
-
Leta 862 pošlje v Bizanc delegacijo z namenom, da bi iz Bizanca prejeli škofa
-
Če neka politična entiteta ni premogla samostojne cerkvene dieceze, je kaj kmalu propadla
-
Rastislav si je želel škofa in nekoga, ki govori slovansko
-
O teh dogodkih pripovedujeta 2 vira in sicer: Žitja Kostantina in Žitja Metodi – Življenjepisa Cirila in Metoda
-
Rastislav je sprva prosil Rim, vendar se le ta ni odzval
-
V Bizancu takrat vlada Mihael 3.
-
Na čelu Bizantinskega patriarha je bil Foti
-
Oba sta z zanimanjem sprejela poslance z Veliko-moravske
-
Z uspešnim posegom bi Bizanc lahko pridobil močnega zaveznika
-
Kljub temu niso zaupali besedam Rastislava, zato na Veliko-moravsko ne pošljejo škofa ampak 2 Misijonarja – brata iz Soluna, Konstantina in Metoda
-
Metod je bil starejši izmed bratov; misijonaril je po Kavkazu in na Krimu, izkaže se predvsem kot dober organizator
-
Konstantin, mlajši brat, je v Bizancu deloval kot glavni knjižničar tamkajšnje knjižnice ki je veljala za najbogatejšo v Evropi ter kot učitelj na najkvalitetnejši Bizantinski šoli,; bil je izjemno inteligenten mož, dober prijatelj Fotija in veljal je tudi za dobrega retorika
-
Oba sta obvladala slovanski jezik, zato sta bila povsem primerna za to nalogo
-
Pred odhodom Konstantin sestavi prvo slovansko abecedo – glagolico
-
Začne prevajati obredne knjige (predvsem evangelije); prevajal je v jezik makedonskih Slovanov
-
Jezik je bil zelo podoben vsem ostalim slovanskim jezikom
-
Dandanašnje razlike med slovanskimi jeziki še takrat niso bile tako izrazite
-
Makedonski slovanski jezik je tako postal prvi knjižni slovanski jezik v zgodovini
-
Ko sta brata iz Soluna prispela na Veliko-moravsko, sta naletela na Bavarske misijonarje
-
Bizantinski misijonarji so se od Bavarskih ločili predvsem po tem, da so bili veliko bolj prilagodljivi in mehkejši po metodah, ki so jih uporabljali
-
Frankovska cerkvena organizacija je sredi 9. Stol. že imela trdno zgrajen fevdalni značaj
-
Cerkveni dostojanstveniki so na svoja ozemlja gledali podobno kot plemiči: osebna last je samo njegova in od nobenega drugega
-
Močno so se branili zunanjih vplivov in vmešavanj, še posebej zmanjševanju dohodkov
-
Franki so zagovarjali latinsko bogoslužje
-
Sredi 9. Stol. se je vso zahodno bogoslužje poenotilo po Rimskem: strogo uniformirano z uporabo latinščine
-
To poenotenje se je začelo v času Karla Velikega in Rimskega cesarja Hadrijana
-
Karel Veliki leta 790 je od njega sprejel knjižico jasnih navodil bogoslužja – sakramentarij
-
Ta navodila je sprejel in po njih zastavil politiko Frankovske države
-
Ti dogodki so zaznamovali prvi večji spor med Zahodno in Vzhodno cerkvijo
-
Vzhodna cerkev namreč med bogoslužjem ni uporabljala latinščine ampak žive ljudske jezike
-
Še danes Vzhodna cerkev uporablja staro grščino, koptščino, …
-
Zaradi teh razlik posameznih Cerkva gre razumeti metode Konstantinovega dela
-
V teh razlikah se tako za ljudi oblikujeta 2 poti pokristjanjevanja:
-
Frankovska metoda, ki je prinašala Frankovsko nadoblast in nastanek raznih cerkvenih središč
-
Druga, Bizantinska pot, je prinašala prilagajanje daljnim elementom
-
Oba brata sta bila poslana kot poslanca tuje sile
-
Metod je redno poročal o dogodkih neposredno Bizancu in je do konca svojega življenja ostal zvest
-
Bizantinska država je v praksi bila predaleč, da bi si zagotovila nadoblast nad Veliko-moravsko državo
-
Leta 864 se Fotijevo nezaupanje Rastislavu izkaže za pravilno
-
Istega leta namreč Franki vdrejo v Veliko-moravsko državo in oblegajo center države, grad Devinj ( ime je povezano z devico)
-
Rastislav se je primoran predati in dokončno prizna nadoblast Ludviku Nemškemu
-
Veliko-moravska država je bila tako uničena
-
V cerkvenem pogledu je bilo ozemlje priključeno škofiji Passau, kot misijonarsko področje in ne kot diecezo
-
Na takšnem področju so lahko misijonarili tudi ''tujci''
-
Brata iz Soluna sta prispela v Veliko-moravsko v času, ko je bilo misijonarjenje zaradi političnih dogodkov močno oteženo
-
Foti se ravno takrat spre z Rimskim papežem Hadrijanom
-
V prvih 2 letih bivanja na Veliko-moravskem pride tudi do desputov (besedne izmenjavanje argumentov) med Konstantinom in Metodom in med Passauom – večno vprašanje jezika v cerkveni liturgiji
-
Popolna tišina Bavarski virov o tem področju priča o uspešnosti misijonarjenja Konstantina in brata Metoda
-
Leta 868 se odločita, da je njuno delo postalo pretežko, zato se napotita proti Benetkam (bile so v Bizantinski lasti) in od tam proti Solunu
-
Pot ju nese preko Kocljeve Spodnje Panonije
-
Najverjetneje sta potovala mimo Ptuja
-
Takrat pride do prvega srečanja med Kocljem in bratoma iz Soluna
-
Kocelj takrat še vedno zvesto izpolnjuje delo Frankovskega vazala
-
Njegova žena, ki je bila Bavarka, je predstavljala naravno zvezo med Bavarsko in Spodnjo Panonijo
-
Na položaj vzhodnega prefekta je bil ponovno imenovan Karelman
-
Od leta 864 dalje vodi politiko podrejenosti Nemški državi
-
Med leti 864/865 Salzburški nadškof prenoči v Blatenskem Kostelu in takrat posveti še 11 cerkva
-
Kocelj pridobi na pomenu: v kraljevih zapiskih ga od tistega leta naprej imenujejo duks
-
Kocelj je bil zelo izobražen človek (znal je brati, pisati in govoriti več jezikov)
-
Prihod 2 mislecev v Spodnjo Panonijo je bil za Koclja pravi praznik
-
Na dvoru ju gosti in na njega pustita zelo dober vtis
-
Ta prihod je spremenil Kocljevo usmerjenost iz profrankovske v proslovansko
-
Spoznal se je z glagolico in se je tudi naučil
-
Kocelj je dal bratoma iz Soluna v uk 50 učencev z nalogo, da se od njiju učijo brati in pisati slovanske tekste ter poučevanja krščanske vere v domačem jeziku
-
Kocelj je še naprej ostajal zvest takratni politiki Frankovske države
-
Brata iz Soluna ne ostaneta tam za dolgo ampak potujeta naprej v Benetke
-
Takrat je prišlo do tesnejšega povezovanja med Rastislavom in Kocljem
-
Poslanec papeža Nikolaja 1. Sreča Konstantina in Metoda na poti v Benetke in ju povabi na papeški dvor v Rim
-
Oba so Franki namreč obtoževali krivoverstva
-
Oba sta se na povabilo odzvala, vendar je bil takrat Nikolaj že mrtev; sprejme ju Hadrijan 2., pri kateremu oba uspešno prestaneta test pravovernosti
-
Papež dovoli bogoslužje v slovanskih jezikih, po vzhodnem obredu in obema da pristanek, da nadaljujeta z misijonarjenjem
-
Konstantin v Rimu vstopi v samostan, kjer sprejme ime Ciril
-
Leta 869 Ciril umre
-
Metod, potrt ob smrti brata, je želel odnesti truplo v Solun in ga tam pokopati
-
Istega leta pride do slovanske vstaje proti Frankom
-
Upor so ustvarili Porabski Slovani, Svetopolk (nečak Rastislava), Čehi, Kocelj in Karantanski grof Bundakar
-
Bundakar hitro pade v boju, Čehi in Porabski Slovani pa s Franki hitro dosežejo premirje
-
Vojna Frankov z Veliko-moravani ne prinese uspehov, zato še istega leta nastaneta 2 samostojni slovanski državi: Veliko-moravska in Kocljeva Spodnja Panonija
-
Kocelj ne funkcionira več kot upravitelj, ampak vlada kot slovanski knez do njegove smrti leta 874
-
Leta 869 se Svetopolk, Rastislav in Kocelj uprejo na papeža Hadrijana 2.; želeli so, da bi le ta poslal škofa, ki bi deloval v imenu Rima in ne v imenu Frankov
-
Nikolaj 1. Se na prošnje Bolgarov ni odzval, zato je bil Hadrijan 2. Tem prošnjam skoraj prisiljen ugoditi
-
Rim je začutil priložnost, da bi si podredil pomembno prehodno ozemlje in bi od tam deloval kot protiutež močni nemški lastniški cerkvi
-
Nasprotja med cerkveno in posvetno oblastjo se tukaj še dodatno razširijo
-
Hadrijan 2. Leta 869 posveti Metoda v škofa in ga pošlje v Spodnjo Panonijo
-
S seboj je nesel pismo Hadrijana 2., v katerem jasno piše, da deluje v imenu papeža in da v njegovem imenu vodi cerkveno organizacijo
-
Slovanski jezik je bil tako v praksi liturgični jezik
-
Kocelj ni bil zadovoljen, zato pošlje Metoda nazaj v Rim s prošnjo, da ga papež posveti v nadškofa in bi tako bil enakovreden Salzburgu
-
Metod postane nadškof Sirmiuma (Sremska Mitrovica); obnovi Sirmijsko škofijo s sedežem v Blatenskem Kostelu
-
Spodnja Panonija in Veliko-moravska sta tako postali del ene dieceze
-
S tem se je zgodilo to, proti čemu se je Salzburg boril nekaj let prej s škofom Osvaldom
-
Še dodaten udarec Salzburgu je papež pripravil s tem, ko je poslal še odposlanca za Slovane
-
Metod se nasloni na pooblastila Bizantinskega cesarja, da bogosluži v slovanskem jeziku
-
Politični udarec Koclja in Rastislava je tako uspel
-
Območje delovanja Metoda je bila v prvi vrsti Spodnja Panonija, v Veliko-moravski pa se je cerkvena organizacija šele uveljavljala
-
Na področju Spodnje Panonije je bil ne nazadnje tudi sedež nadškofije
-
Veliko-moravska je bila Frankom naravna tarča napada
-
Uspeli upor proti Frankom pomeni vrh Kocljevih in Rastislavovih prizadevanj
-
Takrat se preneha tok Nemške kolonizacije in obe slovanski območji se ponovno trdno povežeta med seboj
-
Bavarci v tem času spišejo Conversio Bagoariorum et Carantanorum
-
Salzburg se sosedov loti z zvijačami in s silo
-
Takšna politika je kmalu obrodila sadove
-
Svetopolka Franki pridobijo na svojo stran
-
Leta 870 Bavarci ujamejo Rastislava in ga oslepijo ter zaprejo v ječo, kjer kmalu umre
-
Istega leta na Veliko-moravskem ujamejo Koclja in ga odpeljejo na sodni zbor v Regensburg
-
Na tem zboru je obsojen in zaprt
-
Zahodni del Veliko-moravske ponovno prevzamejo Franki
-
Svetopolka držijo na Karelmanovemu dvoru v hišnem priporu
-
Sredi priprav na napad na Spodnjo Panonijo pride na Veliko-moravskem do ponovnega upora
-
Bavarci pošljejo Svetopolka, da bi pomiril spor
-
Svetopolk izkoristi priložnost in se spremeni v sovražnika ter uniči Frankovsko vojsko
-
Frankovski načrt poraziti Spodnjo Panonijo tako propade in Salzburg se Koclja lahko loti samo s pisano besedo
-
Conversio govori o pokristjanjevanju Karantancev a ob tem misli območje Karantanije in Spodnje Panonije
-
V tem času Kocelj konstantno podpira Metodov nauk
-
Dopisuje si celo s papežem
-
Leta 870 v smislu prilagoditve novi obliki bogoslužja spremenijo obred iz vzhodnega v zahodnega
-
Takrat so grške maše zamenjali z mašami sv. Petra
-
Ob smrti in pokopu Metoda so molili v grščini, slovanščini in latinščini
-
Iz tega obdobja so ohranjeni tudi najstarejši pisani molitveni obrazci
-
Na območje Spodnje Panonije so začeli uvajati Frankovski upravni sistem
-
Kocelj je začel graditi Frankovsko državo s slovanskim jezikom
-
O uvajanju frankovskega upravnega sistema govori Zakon sudni ljudem – dokument, ki kombinira pravne norme; je najstarejši zakon takšne oblike (zakoni proti pravnemu redu in ne zakoni osebnega civilnega prava)
-
Dokument govori o zakonih proti poganskemu bogoslužju, proti prekrškom proti pravnemu redu; govori pa tudi o uvajanju institucije porote v sodni postopek
-
Oba življenjepisa bratov iz Soluna govorita o knezu Koclju zelo pozitivistično
-
Leta 873 papež doseže, da Franki Metoda izpustijo
-
Franki niso uspeli uničiti Veliko-moravske države, zato leta 874 z dogovorom Ludvika Nemškega priznajo Svetopolkovo samostojnost, on pa bo v zameno plačeval letni davek
-
Žrtev tega sporazuma sta bila Kocelj in Metodova cerkev
-
Svetopolk je dovolil Bavarskim misijonarjem prost vstop v Veliko-moravsko, posledično pa je Kocelj izgubil močnega zaveznika
-
Bavarci leta 874 premagajo Koclja in ga zamenjajo z Bavarskim grofom Gozvinom
-
Spodnjo Panonijo priključijo ponovno Bavarski
-
O usodi Koclja ne vemo veliko
-
Metod je na Veliko-moravskem še vedno deloval
-
Leta 880 tretjič odpotuje v Rim se oprat obtožb krivoverstva
-
Leta 885 Metod umre
-
Na Veliko-moravskem je bila slovanska cerkev že v zatonu
-
Njegov učenec in naslednik Gorazd nadaljuje Metodovo delo, vendar še zdaleč ni bil tako uspešen kot njegov učitelj
-
Gorazd se kaj kmalu umakne iz Veliko-moravske države
-
Seme črkopisa, prevodi in uporaba slovanskih besed je ostalo v ljudeh in je klilo skozi majhne fragmente slovanskih piscev
-
Leta 862 se v virih prvič pojavijo Madžari
-
Leta 887 Madžari že domujejo na področju Bratislave
Dostları ilə paylaş: |
|
|