|
Slovenski prosotr V srednjem veku
|
səhifə | 6/8 | tarix | 11.04.2018 | ölçüsü | 0,62 Mb. | | #37689 |
| Spanheimi
-
Spanheimi imajo ime po gradu Sponheim na Frankovskem ob reki Ren
-
Del te rodbine se preseli na Koroško
-
Pridobijo si posesti na Trušnjah, na Velikovcu in Wolfsburgu
-
Leta 1099 zgradijo svoj benediktinski samostan v Šentpavlu
-
Cilj jim je bil ohranjati moč in pravičnost Spanheimov v vojvodini ter nuditi zavetje za večni počitek – tam so tudi pokopani
-
V tem samostanu so shranjene največje dragocenosti iz Koroške
-
Dejansko gre tukaj za Koroško zakladnico
-
Od leta 1122-1269 Spanheimi bogatijo in si večajo svojo moč
-
Njihov simbol je rdeče-bela šahovnica, ki nima nobene povezave s Hrvško
-
Spanheimi so leta 1122 po izumrtju Eppensteincev podedovali vojvodski naslov, ne pa tudi posesti
-
Prvo obdobje vladavine Spanheimov so zaznamovala močna prizadevanja za uveljavitev oblasti
-
V 3. desetletju 12. stoletja pridobijo Ptujsko marko in posesti južno od Celja s središčem v Laškem
-
Dejansko je tukaj šlo za spreten manever, s katerim so si potem zagotovili še ozemlja na Koroškem, ki so bila za njih mnogo bolj pomembna
-
V 20 letih se tako okrepijo, da njihova moč na Koroškem ni več vprašljiva
Andechsi grofje
-
Andechs je kraj na Bavarskem
-
Rodbina je dobila velike posesti severno od Münchna s središčem v Dachauu, po katerem nosijo tudi drugo ime
-
Posesti imajo tudi na vzhodu Bavarske
-
Sredi 12. stoletja zamenjajo rodbino Weimar-Orlamünde na Kranjskem, kateri se vrnejo nazaj v rodno Saško
-
Andeški postanejo mejni grofje Kranjske in Istre s središčem v Kamniku
-
Zelo hitro si pridobijo še Slovenj Gradec v Mislinjski dolini
-
V fevdu so imeli še salzburško Keško
-
Andeški so rodbina, ki si na račun posesti Meragia v Istri pridobijo naziv duksov iz Meragie – tako so se povzdignili med najvišja plemstva v Evropi
-
So dejansko ena najvplivnejših rodbin, ki je kadarkoli delovala na Slovenskem
-
V 12. stoletju imajo 2 centra delovanja: Tirolsko in Kranjsko
-
2 pripadnici rodbine sta bili celo kraljici (Agnes Francoska in Elizabeta Turinška)
-
Leta 1250 v Slovenj Gradcu posvetijo cerkev Elizabeti Turinški
Otokarji/Traungauci
-
Na področje Karantanske marke pridejo po izumrtju Eppensteincev
-
Nasledijo njihove posesti vendar ne nasledijo naziva vojvod
-
Postanejo krajišniki v Karantanski marki
-
Po mestu Steier v Avstriji jih imenujemo tudi grofje Steierski
-
Iz tega imena izhaja tudi kasnejša dežela Štajerska
Wilhelminci
-
Njihov prednik je Valjtuni, član Bavarsko-slovanskega plemstva, ki je ob enem tudi prednik Heme Krške
-
Valjtuni se v virih prvič pojavi zraven darovnice iz leta 895
-
V tej isti darovnici se omenja Reichenburg – Kroško polje
-
Hema je v dopisu Otona 2. bila označena kot njihova sorodnica in to je dejansko bila
-
Na Slovenskem je Hema imela ogromno posest na Kozjanskem
-
S poroko z Viljemom 2. se združi posest Wilhelmingov na Koroškem s centrom v Brežah, z ozemljem ob zgornji Muri, pokrajino Lungau ter s posestmi na severozahodu Štajerske, Koroške in Dolenjske
-
Hema leta 1043 blizu Strasbourga odpre samostan
-
Viljem 2. in Hema sta kontrolirala večji del Slovenske Štajerske in Avstrijske Koroške
-
Viljem 2. se v času investiturnega boja spre z verjetno edinim rivalom na tej strani Alp, Adalberom
-
Njun spor za prevlado je bil zakrit pod investiturnem bojem
-
Dejansko se je šlo za to, kdo bo kontroliral Koroško in Štajersko, ter s tem tudi pot v Furlanijo
-
Adalbero marca 1036 Viljema 2. ubije
-
S tem Adalbero izgubi naziv vojvoda ter s tem tudi vso nominalno moč
-
Hema Krška obdrži ogromno posest brez naslednika
-
Njena sinova Viljem 3. in Hartvik sta bila umorjena
-
Ubili bi naj ju uporni rudarji nekega mesta, kar pa ni dokazano
-
Vdova Hema po vzoru babice Ime leta 1043 na Krku (Gurk) postavi ženski samostan
-
Ta samostan dobi tudi vse posesti na Kozjanskem in osrednjem Koroškem ter s tem postane samostan, ki daleč naokoli po kvadraturi posesti nima para
-
Hema je postala prva opatinja samostana
-
Posest ob zgornji Aniži je uporabila za to, da je ustanovila še en samostan (v Admontu)
-
Nadškof Gebhard ta samostan razpusti in leta 1072 ustanovi škofijo na Krki
-
Škofe Krke je smel imenovati samo salzburški nadškof, kar je bila posebnost te škofije
-
Salzburški nadškof je bil edini tak na svetu, ki je lahko imenoval škofa
-
Hema vse svoje posesti ne razdeli
-
Njeni sorodniki iz veje Askvincev/Ažvincev so v rokah obdržali velike posesti
Višnjegorski gospodje
-
Iz ene veje Askvincev izhajajo tudi Višnjegorski gospodje
-
Iz rodu Višnjegorskih v 12. stoletju srečamo 2 predstavnika, ki še vedno nosita naziv njunega mogočnega prednika – Savinjska mejna grofa
-
Kronist 12. stoletja je napisal, da so Višnjegorski gospodje najmočnejši plemiči na Koroškem, ter da ne odgovarjajo nikomur
-
Leta 1136 v Stični s pomočjo Oglejskega patriarha Peregrima ustanovijo samostan
-
V tem času so na Slovenska tla prišli Celjski grofje in Goriški grofje
-
Slovenski prostor je bil v tem času relativno prazen, zato je vabil ambiciozneže k raziskovanju in odkrivanju
-
Na Slovenskem je bil to čas divjega zahoda
-
Vso plemstvo na Slovenskem je govorilo jezik ljudstva
CERKEV NA SLOVENSKEM V SREDNJEM VEKU
-
V času nastajanja mejnih grofij in kasneje dežel je nastala tudi cerkvena mreža, katere temelji so se v veliki meri ohranili vse do danes
-
Cerkvena organizacija je pomembno vplivala na nastanek dežel in na nastanek fevdalnega reda
-
Po propadu Metodove nadškofije je bilo slovensko ozemlje do sredine 18. stoletja v glavnem razdeljeno med Salzburško in Oglejsko nadškofijo
-
Ozemlje nekdanje Metodove nadškofije je ob koncu 9. stoletja skupaj z vzhodom Slovenije postalo del Madžarske države
-
Kljub temu v obče velja, da sta Salzburg in Oglej glavna metropolitanska sedeža z mejno reko Dravo
-
Salzburg je s posestmi segal tudi onkraj Drave
-
Cerkvena meja se vedno ni pokrivala s politično mejo
-
Za Salzburg in Oglej je bila značilna močna centralizirana oblast, ki se ni ozirala na druge pridige
Istra
-
Oglej je bil pri tem veliko bolj fleksibilen, saj se je tudi prilagajal, medtem ko Salzburg nikoli
-
Oglejski patriarhi so v 11. stoletju (natančneje leta 1077) od nemških kraljev za kratek čas prejeli v posvetno oblast Kransko, Istro in Furlanijo, tako da so postali Kranjski gospodje
-
To je bila zahvala za to, da so v času investiturnega boja Henriku 4. stali ob strani
-
Znotraj obeh nadškofij je nastalo nekaj sufraganskih (podrejenih) škofij
-
Na Slovenskem so imele takšne sufraganske škofije velik vpliv
-
Za slovensko zgodovino pomembne so bile škofije v Kopru, Trstu, Novem gradu, Puli in v Pičanu
-
Tržaška škofija je nastala že nekje v 6. stoletju in je polek mesta Trst zaobjemala veliko ozemlje do Postojne
-
Tržaška škofija leta 1046 od nemškega cesarja Otona 1. dobi mesto Trst kot svetno kneževino (tako so dobili še dejansko ozemlje)
-
Tržaška škofija preneha obstajati leta 1295, ko jo prodajo mestu Trst
-
Leta 1382 Trst preide v roke Habsburžanov
-
Kranjska je bila odrezana od morja, zato so si Habsburžani močno prizadevali razširiti ozemlje do Reke ali Trsta, tako ta bi dosegli morje z obeh strani
-
Do leta 1918 je Trst najpomembnejše pristanišče monarhije
-
Koper bi naj imel že v 8. stoletju stalni škofijski sedež, a se do 12. stoletja ne omenja
-
Ko leta 1077 Oglejski patriarh postane mejni grof Istre in Furlanije in gospod Kranjski, se spusti v boj z mestnimi komunami ter z Benetkami
-
V teh bojih se Koper osamosvoji izpod Tržaške škofije
-
Leta 1077 papež Aleksander 3. izloči Koprsko škofijo
-
Leta 1085 škofija v Kopru ponovno zaživi
-
Papež Urban 3. določi, da sme koprskega škofa imenovati samo Oglej in nihče drug
-
Ozemlje škofije v Kopru je bilo zelo majhno, omejeno med rekama Rižano in Dragonjo
-
V 12. in 13. stoletju je bilo bogoslužje v Kopru v latinskem jeziku, v okoliških vaseh pa v glagolici (nekaj spomenikov je celo ostalo ohranjenih vse do danes)
Prekmurje
-
Madžarski kralj Ladislav 1. leta 1090 razširi mejo Madžarske in priključi Prekmurje
-
Do tega časa je formalno upravo nosil Salzburg
-
Ko je Ladislav 1. razširil Madžarsko mejo na zahodu, je v letu 1094 ustanovil novo škofijo v Zagrebu in tej priključil na novo pridružene pokrajine
-
Škofija v Zagrebu se je zaradi tega znašla v prepiru z madžarskima škofijama iz Đera (ustanovljena leta 999) in iz Vestrema (ustanovljena leta 1002)
-
Ta spor se konča leta 1176
-
Območje zgornjega Prekmurja je bilo priključeno škofiji Đer
-
Sufraganske škofije so nastale znotraj Oglejske nadškofije in ta hierarhija se je do 12. stoletja utrdila
-
V okviru Salzburga nastanejo v srednjem veku 4 takšne sufraganske škofije
-
Za Slovence najpomembnejši salzburški nadškof je bil Gebhard, ki je vodil bogoslužje med leti 1060 in 1088
-
Gebhard je bil pristaš Klinijske reformne cerkve in je med drugim uvedel mnogo reform
-
Odpravil je lažjo Slovansko desetino in vse desetine izenačil
-
Reformiral je notranjo cerkveno hierarhijo
-
Med seboj je čvrsto povezal župnijska središča
-
Leta 1072 ustanovi prvo škofijo na Koroškem – Krško
-
Za ta podvig je porabil dediščino Heme Krške, ki je pred njim v Krki leta 1043 ustanovila ženski samostan
-
Gebhard za novo škofijo ni izdal ustanovne listine, kjer bi morali biti navedeni hierarhični odnosi med to škofijo, papežem in Salzburgom
-
Ustanovno listino izda Gebhardov naslednik, nadškof Thiemo
-
Do imenovanja Krških škofov je imel izključno pravico samo salzburški nadškof
-
Krška škofija prejme 8 župnij (Podčetrtek, Rogatec, Vitanje,…), katere je že prej samostanu podarila Hema
-
Krški škofi so se sicer trudili, a bi se izvili iz primeža Salzburga, vendar brez uspeha (še najbližje temu so bili v času škofa Romana 1.)
-
Krška škofija doseže neodvisnost šele leta 1520, ko je maševal škof Matej Lang, ki je bil osebni prijatelj cesarja Maksimiljana
-
Naslednji v vrsti pomembnih nadškofov je bil Eberhart 2.
-
Eberhart 2 je bil zelo dober politik in ekonomist, ki je pridobil nagrado s tem, ko se je postavil na stran cesarja Friderika 2. v času njegovega boja s papežem
-
Na Ptuju so se v tem času naselili dominikanci
-
Eberhart 2. je želel s Ptujskimi gospodi utrditi mejo z Madžari
-
Uspešno je preprečeval težnje Leopolda 6. Babenberžana in Koroškega vojvode Bernharda Spanheimskega po osamosvojitvi Koroške in Štajerske izpod Salzburga
-
V ta namen je leta 1218 ustanovil škofijo Seggau ter le to direktno pripojil Salzburgu, s tem pa štajerskemu vojvodi odvzel škofijo
-
Leta 1228 je ustanovil škofijo Šentandraž
-
Škofija Segga je bila po obsegu podobno velika kot Krška in tudi tukaj je škofe lahko postavljal le Salzburg
-
Kot temelj so služili avguštinski kanoniki, ki so bili ustanovljeni leta 1212; ti so postali člani stalnega kapitlja, vendar pa niso smeli voliti škofa
-
Iz salzburškega stolnega kapitlja so lahko imenovali prošta v Šentandražu
-
V ustanovni listini se sploh ni govorilo o dohodkih škofije
-
Obseg škofije je nadškof določil šele leta 1244 (Od Maribora, Dravograda pa do Radelj)
-
Seggau je današnja škofija Graz
-
Krka je današnja škofija Celovec
-
Šentandraž je današnja nadškofija Maribor
-
Škofe so lahko imenovali za generalne vikarje – uresničitelje nadškofovih želja
-
Zaradi velike razvejanosti župnijske mreže so si metropolit in sufraganske škofije iskali namestnike/pomočnike (že sufraganske škofije so pomagale nadškofu)
-
Na svojih ozemljih so začeli upravno združevati župnije v upravne enote arhidiakonate, na čelu katerih je bil arhidiakon
-
Znotraj enega arhidiakonata je bilo več župnij in arhidiakon je imel med slednjimi nadzor
-
Arhidiakon je v imenu škofa ohranjal cerkveni red, skrbel za izobrazbo duhovnikov, opravljal cerkveno sodstvo, ter imel pravico sklicevati sinode, na katerih je posredoval navodila škofa/metropolita
-
Arhidiakonati so nastali po celotni Sloveniji
-
Arhidiakoni so postali ugledni župniki iz bogatejših župnij (Laško, Videm ob Savi, Leskovec,…), vendar služba ni bila omejena na samo duhovnike
-
Mnogi samostani so namreč imeli inkorporirane posamezne župnije in na območju le teh so naloge in dolžnosti arhidiakona opravljali opati
-
Na Slovenskem so kmalu po letu 1000 pričeli delovati trije taki arhidiakonati
-
Na Koroškem sta bila to Zgornje-koroški in Spodnje-koroški z mejnim Osojskim jezerom
-
Na Štajerskem je deloval arhidiakonat Spodnja Marka oz. arhidiakonat ob spodnji Muri
-
Oglej se je zgledoval po Salzburgu in tudi sam pričel uvajati arhidiakonate
-
Sprva je bilo malo arhidiakonatov, njihova ozemlja pa so bila ogromna
-
To stanje se je hitro zamenjalo, ko so povečali število arhidiakonatov, njihova ozemlja pa močno zmanjšali
-
Za ozemlja južno od reke Drave je arhidiakonat Ogleja zajemal 12 župnij, za Savinjsko pa je tamkajšnji arhidiakonat zajemal 14 župnij
-
Na Kranjskem je sprva deloval en sam arhidiakonat s 40 župnijami, a so ga hitro razdelili na Gorenjskega in Dolenjskega
-
Tolmin in zgornje Posočje sta bila pod upravo arhidiakonata kapitlja iz Čedada
-
Arhidiakonati so lahko bili vezani tudi na samostane: takšni samostani so bili npr. opatija v Možacu, Gornjegrajska opatija, Stiški samostan, samostan na Kostanjevici, samostan Bistra, Novomeški kapitelj, samostan v Križnikih
-
V Prekmurju sta nastala 2 arhidiakonata in sicer: škof v Đeru je imel arhidiakonat s sedežem v Murski Soboti, škof iz Zagreba pa je imel Beksinjski arhidiakonat s centrom v Lendavi
-
V škofiji Zagreb se v tem času uveljavi latinski izraz, ki v prevodu pomeni 'Prekmurje'
-
Osnovo maševanja so vedno opravljale župnije
-
Po Augsburgu 955 se je ustalila tudi mreža župnij
-
Na začetku jih je bilo le nekaj – pražupnije, iz katerih pa je kasneje nastalo ogromno manjših župnij
-
Ta struktura župnij predstavlja hrbtenico katolištva na slovenskih tleh
-
Župnije so nastale iz lastninskih cerkva
-
Od srede 11. stoletja se te lastninske cerkve začnejo vključevati v nastajajočo farno strukturo
-
Po Germanskem pravu so lastniki cerkva imeli pravico do desetine in lahko so postavljali svoje župnike
-
V nekem procesu te lastninske cerkve postanejo del splošne župnijske cerkve
-
Do konca 13. stoletja so se vrstile borbe med lastniki cerkva in metropoliti
-
Tukaj je šlo za 2 ločeni pravici in sicer:
-
Pravica do nastavljanja duhovnika
-
Pravica do koriščenja dohodkov
-
Izgradnja te pražupnijske mreže se je začela po Augsburgu 955, dokončana pa je bila sredi 11. stoletja
-
Do 11. stoletja so nastale vse cerkve, za katere lahko trdimo, da so pracerkve
-
Od Augsburške zmage nad Madžari je bilo potrebno Slovenska tla ponovno pokristjanit
-
Do konca 11. stoletja lahko ponovno govorimo o popolnoma krščanski deželi
-
Prafarne cerkve so bile posvečene tistim svetnikom, ki predstavljajo simbolno zmago nad poganstvom (Jurij, Martin, Mihaela, Peter, Marija Magdalena)
-
Ostale cerkve so pričele nastajati od konca 13. stoletja naprej
-
Zaradi prevelikega obsega teh prafarnih cerkva je župnik le s težavo opravljal svoje obveznosti
-
V ta namen so na robovih prafar postavljali krstne kapele, kjer so zelo hitro nastanili vikarje – duhovnike pomočnike, ki so imeli omejene pravice
-
Smrtnost je bila v tem času relativno velika, sploh med novorojenimi otroki
-
V teh prafarah v 12. oz. 13. stoletju že srečujemo vikariatne cerkve, ki so bile po naravi še vedno lastniške, iz katerih pa so kasneje nastale današnje župnije
-
Maribor je bil pod vikariatom iz Selnice
-
V mestih praviloma ni bilo prafarnih središč
-
Te župnije so se združevale v arhidiakonate
-
Sledilo je obdobje velike cerkvene krize 14. stoletja (upad verske vneme, moralnega stanja duhovnikov, …)
-
Sinoda iz Ogleja iz leta 1448 kaže na razmere na Kranjskem in na Oglejskem Štajerskem
-
Zapiski kažejo, da se je celotna sinoda vrtela okoli življenja duhovnikov in se sploh ni dotaknila življenja vernikov
-
Veliko duhovnikov je bilo vikarjev, ki so bili izjemno slabo plačani
-
Mnogi vikarji svojega vikariata sploh videli niso; vse kar so delali je to, da so pobirali desetine
-
Mnogo duhovnikov je zraven cerkva odpiralo krčme (v 14. stoletju je bilo 25% vseh duhovnikov tudi krčmarjev)
-
Mnogi duhovniki so se vdajali posvetnemu življenju (imeli so otroke, katerim so tudi podtikali službe, ki jih drugi ljudje niso mogli doseči)
-
Katoliška cerkev ob koncu 14. stoletja v sklopu velike shizme pride do razkola na Avinjonsko in Rimoaktoliško cerkev, ter kasneje še na Bizantinsko
-
Po koncilu leta 1415 v Konstanci in v Baslu se znotraj katoliške cerkve prične graditi na duhovnem življenju
-
Cerkev je poskušala urediti grozno in neprijetno situacijo
-
Zadevo je dodatno zakompliciralo še dejstvo, da je bil Oglej nepredstavljivo daleč od svojih posesti na vzhodu (npr. Bela krajina)
-
Patriarh Bertold Andeški je že opozarjal, da takšna razdalja ne more delovati, zato je v ta namen ustanovil škofijo v Črnomlju ter leta 1237 poskusil ustanoviti še škofijo v Beli krajini
-
Za ekonomske temelje te škofije bi vzel ozemlje benediktinskega opata v Gornjem Gradu, vendar ni uspel
-
V veliki meri je projekt propadel zaradi nesoglasij menihov iz Gornjegrajskega opata
-
Leta 1456 umre zadnji Celjski grof
-
Ulrik 2. je bil zadnji predstavnik tiste družine, ki je stala za Gornjegrajskim opatom
-
Cesar Friderik 3. Habsburžan je 6. decembra 1461 na temeljih Gornjegrajskega opata in Ljubljanske dekanije ustanovil novo, posebno škofijo za Kranjsko in Štajersko, ki je imela 2 enakopravna sedeža – Gornji Grad in Ljubljano
-
Imenovala se je Gornjegrajsko-ljubljanska škofija
-
Ta projekt je uspel deloma tudi zato, ker je na papeški prestol prišel Pij 2., osebni prijatelj in svetovalec nemškega cesarja
-
Pred kronanjem za papeža je v svojih spisih branil Habsburžane in močno tolkel po Celjskih grofih, še posebej mu je vnos šla cesarica Barbara
-
Osrednja cerkev v Ljubljani je tako posvečena sv. Nikolaju, ker so jo zgradili na 6. december
-
Gornjegrajski samostan je bil znova proti, vendar tokrat niso uspeli
-
Z arhivi in bogastvom poskušajo zbežati, vendar jih vse polovijo
-
Leta 1473 je bil samostan formalno ukinjen pod papežem Sikstom 6.
-
S tem je nastala škofija s sedežem na tleh današnje Republike Slovenije
-
Ozemlje te škofije je bilo precej razmetano (malo na Kranjskem, malo na Štajerskem)
-
Takšno stanje do Jožefa 2. ostane nespremenjeno
Samostani na Slovenskem
-
Samostani so predstavljali temeljni kamen verskega življenja, pokristjanjevanja, pismenosti, znanja in učenja
-
Na temeljih samostanov je zrastlo to, čemur danes pravimo Evropska kultura
Benediktinci
-
Najstarejši redovi so benediktinci sv. Benedikta iz Nursije
-
Na Slovenskem obstaja samo en tak samostan in sicer Gornjegrajski iz leta 1140
-
Za slovenski prostor so bili še posebej pomembni naslednji samostani:
-
samostan v Innichenu (ust. leta 769)
-
samostan v Krömsminstru (ust. ga je Tasilo 3. leta 777)
-
samostan Štivan pri Devinnu (ust. ga je patriarh Pavlin 2. v 8. stoletju)
-
samostan v bližini Osoj (ust. ga je patriarh Popon v 11. stoletju)
-
samostan v Rožacu (ust. leta 1085)
-
samostan v Možacu
-
samostan v Podkloštru
-
samostan v Šentpavlu
-
samostan v Milstadtu
-
samostan v Benediktu (ust. leta 1093)
-
Gosti mreži moških benediktinskih samostanov se pridružita še 2 ženska in sicer: 1043 samostan Heme Krške ter samostan pri Langseeju
-
Glavna vloga ženskih samostanov je bila odlagališče za neporočene hčere velikašev
-
Najstarejši ženski samostan na Štajerskem je v Gösu, ustanovljen leta 1002
-
Sredi 12. stoletja nastaneta še 2 benediktinski opatiji in sicer: samostan v Gornjem gradu in v Monoštru na današnjem Madžarskem
-
Samostan v Gornjem gradu je skupna ustanova bavarskega plemiča Dipolda z ženo Gerttrudo, ki sta predala svoje posesti v Zadreški dolini, ter oglejskega patriarha Peregrina; ustanovljen je bil leta 1140
-
Ustanovna listina se je izdala takrat, ko je samostan že funkcioniral
Cistercijanci
-
Ta isti patriarh Peregrin je stal na čelu prvega cistercijanskega samostana na tleh Slovenije – to je red sv. Bernarda iz Clervoja
-
Cistercijanci so predstavljali moralno os, okrog katere se je vilo križarsko gibanje
-
Govorimo o samostanu Stična, ki je nastal leta 1130
-
Peregrin je za ustanovitev Stične uporabil zemljo, ki jo prepustijo trije bratje iz rodbine Višnjegorcev
-
Stična je kmalu postala versko in gospodarsko središče Dolenjske
-
Stična je imela ogromno posesti tudi na Štajerskem in v Furlaniji
-
Stiški opati so npr. lahko podeljevali zakramente, kar je bilo drugače rezervirano izključno za škofe
-
Na širšem območju so nastali še naslednji cistercijanski samostani:
-
samostan v Vetrinju (ust. leta 1142, ki je imel podoben vpliv kot Stična
-
samostan v Kostanjevici (ust. ga je Bernhard Spanheimski leta 1230)
-
Samostana so v 18. stoletju ukinili, vendar je Stična kmalu po tem zaživela nazaj
Kartuzijani
-
Domovini kartuzijancev sta Francija in Italija
-
Slovenija je po gostoti kartuzijanskih samostanov tretja v Evropi in na svetu
-
Redovniška pravila postavi sv. Bruno, ki je tudi ustanovitelj kartuzije Šartre
-
Najstarejša kartuzija na Slovenskem je v Žičah
-
Posebnost reda je ta, da je izmed vseh redov najbolj vase zaprt
-
Menihom je prepovedan vsakršen stik z laiki
-
Zaradi tega pravila je znotraj vsake kartuzije nastal še manjši samostan – špital, kjer so živeli predstavniki samostana, ki so vzdrževali stike z zunanjim svetom
-
Menihi se tudi med seboj niso družili
-
Pogovarjali so se samo 1x na teden in še takrat samo o najvažnejših stvareh
-
Žička kartuzija je najstarejša kartuzija zunaj Italije in Francije, ki je nastala v letu 1160 kot ustanova štajerskega mejnega grofa Otokarja 3. Traungauskega (njegov sin Otokar 4. je bil tudi prvi štajerski vojvoda)
-
Otokar 3. je samostan močno obogatil in ekonomsko gledano je bil zelo dobro podkovan
-
Temu samostanu so svoje dodali še Celjski grofje in Ptujski gospodje
-
Menihi so se posvečali predvsem literarnemu delu
-
Od 14.-16. stoletja je nastalo 44 zabeleženih literarnih znanstvenih del
-
V času velike shizme med 1391 in 1410 je bil v tej kartuziji sedež generalnega prioraj rimske obidience
-
Glavni prior je bil Štefan Makonski, eden najpomembnejših ljudi srednjega veka in velik prijatelj sv. Katarine iz Sience
-
Leta 1300 je tukaj živel najpomembnejši slovenski pesnik srednjega veka – brat Filip, ki je spesnil ep o življenju Marije; v prepisih ga najdemo po knjižnicah širom Evrope
-
Ostale kartuzije na Slovenskem so:
-
kartuzija v Jurkloštru (ust. leta 1170, vendar kmalu ukinjena. Ponovno jo leta 1209 v pogon spravi Štajerski vojvoda Leopold Babenberžan)
-
kartuzijo v Bistri sredi 13. stoletja ustanovi Bernhard Spanheimski
-
kartuzijo v Pleterjah ustanovi Herman 2. Celjski leta 1405
-
Kartuzija Pleterje je edina še delujoča kartuzija pri nas
Dostları ilə paylaş: |
|
|