|
Slovenski prosotr V srednjem veku
|
səhifə | 2/8 | tarix | 11.04.2018 | ölçüsü | 0,62 Mb. | | #37689 |
| Bavarsko pravo
-
Bilo je izjemnega pomena
-
Do 8. Stol. so bili Bavarci s Franki v rahli zvezi
-
Bavarsko plemsko pravo je bilo zapisano verjetno v 8. stol.
-
Karantanci in Karniolci so se s frankovskim fevdalizmom srečali preko Bavarskega prava
-
V zgodnjem srednjem veku nosi vsak posameznik pravo s seboj
-
Šele kasneje postane pravo teritorialno
-
V pravnih aktih se pojavijo priče, potegnjene za uho – bavarske priče
-
Tudi z Bavarskega prava se je v naše izrazoslovje preneslo nekaj pojmov:
Barskalk: svobodni hlapci/polsvobodnjaki – hlapci, ki so bili oproščeni tlake (posebnost, ki je zelo značilna za Bavarsko, pri nas pa ne tako zelo uveljavljena)
Frankovsko pravo
-
Frankovska država je v času Karla Velikega uvedla socialno-družbeno stanovski sistem po vzoru lastne države po celi Evropi
-
Franki po vsej Evropi uvozijo fevdalizem
-
Lex Riuparija je frankovski kodeks prava iz leta 800; je tisto pravo, ki v naslednjih stoletjih pomeni temelj celotnega pravnega sistema
-
Frankovsko pravo je že državno pravo; najprej ga izvozijo in nato vsilijo
-
Prvič v srednjeveški Evropi neko plemensko pravo začne funkcionirati kot nek državni pravni red
-
Temelj Frankovskega prava je kraljeva oblast, ki jo označujejo s pojmom ban
-
Ban pomeni pravico izdajati predpise, povelja, sam izraz pa pomeni predpise in povelje kot takšne; pa tudi kazen za neupoštevanje tega
-
Kralj je vrhovni poveljnik vojske in najvišji sodnik – glavni in temeljni nalogi vsakega vladarja
-
Ko v fevdalizmu pride do razdelitve zemlje, se ti dve funkciji (sodna in vojaška) ponderirano razdelita po moči – kralj, vojvoda, grof, zemljiški gospod
-
Po uspešnosti opravljanja teh dveh funkcij se ocenjuje uspešnost vladarja
-
Za vikinga Knuta so sodobniki napisali, da je izjemen poveljnik tudi zato, ker je za mizo lahko pojedo 3x več kot vsi ostali
-
Kralji in poveljniki so se morali vedno in povsod dokazati
-
Tisti, ki je najmočnejši (dobesedno), tisti je lahko vodja
-
V Rheimsu so v tistih časih mazilili frankovske kralje s svetim oljem – simbolno so jim predali duhovno moč
-
Posledično so imeli frankovski kralji moč zdraviti z dotikom
-
Vojaški in sodni moment ostaneta skozi vso obdobje dokaz moči bana
-
Upravna razdelitev je tudi zapuščina Frankov
-
Ozemlje so razdelili na upravne enote – grofije, na čelu katerih so upravniki – grofje
-
Prvotno grof ni bil izraz za plemiča in prvotni grofje so dejansko izhajali tudi iz nižjih slojev
-
Šele v kasnejših stoletjih je družba grofe povezala z višjim in visokim plemstvom
-
Od 12. Stol. dalje grof označuje tudi plemiški naslov, nosilec katerega pa nima v upravi grofije
-
Grofije so imenovali pagus oz. gau (v nacistični Nemčiji beseda gau ponovno oživi, saj upravnikom pokrajin dodelijo naziv Gauleitner)
-
V pokrajinskih imenih srednje in zahodne Evrope je gau še vedno ohranjen (npr. Lungau v Avstriji)
-
Fevd: beseda izhaja iz starega frankovskega izraza fief
-
Izraz fevd se tako razširi po Evropi, da danes po njem imenujemo celotno obdobje
-
Karel Martel po bitki z Arabci leta 732 svojim vojakom obljubi, da bo vsem udeležencem te bitke razdelil kraljevo zemljo – prvi primer fevda
-
Kralji del kraljeve zemlje dajo v časovno razmejen zakup v zameno za vojaško službo in pokorščino; zemlja = plačilo
-
Prvotno so fevdi bili vezani na nek časovni zakup
-
Po smrti zemljiškega gospoda je zemlja pripadla nazaj kralju
-
Zaradi takšne ureditve so bili Franki vezani na osvajanja; več zemlje so osvojili, več so je lahko podelili in posledično številčnejšo in močnejšo vojsko so posedovali
-
Fevd = pravno razmerje
-
Fevdi so čez čas postali dedni, posledično pa se je služenje vojski dedno preneslo na sinove
-
Sin je ob očetovi smrti bil dolžan poravnati očetove obveznosti
-
Iz podaljševanja tega razmerja je tako nastalo fevdalno razmerje – senior – vazal
-
Obema členoma je prineslo obveznosti in beneficije
-
Senior je dobil skrbnika in obdelovalca ozemlja ter vojsko in dajatve
-
Vazal je dobil zemljo in zaščito kralja
-
Fevd se je razvil v razmerje 2 elementov: inovinska (beneficiji) vez + osebna vez (vazalstvo)
-
V zgodnjem srednjem veku Frankovsko in Bavarsko pravo vplivata na naš prostor posredno in ne neposredno
-
Fevdalno razmerje je najpomembnejši element Frankovskega prava
-
V Karantaniji se v 9. Stol. prične delitev zemlje na paguse
-
Osnovna življenjska celica Slovanov v prvih 2-3 stol. po priselitvi je bila župa, na čelu katere je bil župan
-
Župan izvira iz besedne zveze župa pan – gospod župe
-
V Tacitovi darovnici se leta 777 prvič pojavi beseda župan, ko se med imeni v tej darovnici pojavi poveljnik Slovanov z imenom Fiso in nazivom jopan
-
Župan izhaja iz predslovanskega indoevropskega jezika
-
Beseda župan pa ni vezana samo na slovanski prostor, ampak se pojavlja tudi v severni Nemčiji
-
Na čelu plemenskih tvorb (župe) so v pradomovini Slovanov že delovali župani
-
Župan je preživel skozi stoletja in se ohranil vse do danes, le da se je pomensko transformiral
-
V okolici Salzburške nadškofije so župani imeli v lasti 2 kmetiji ( tako so jih v popisih in spisih tudi prepoznali)
-
Veča: podobno kot župan izhaja iz praprostora Slovanov; je izraz, ki označuje javni zbor, ki ima neke pravne pristojnosti
-
gre za zbor vseh prebivalcev enega naselja, na katerem po en predstavnik iz ene družine skupaj odločajo o skupnih zadevah na vasi in na tej veči lahko razsojajo o nesporazumih nižje stopnje
-
veča je skozi stoletja tonila v pozabo
-
v virih srečamo latinski izraz placitum ali nemški taiding
-
v zgodnjesrednjeveških urbarjih se bo karakter taidinga spremenil v vsakoletni zbor podložnikov; na tem zboru se je odločalo kako in kaj z zemljo
-
kasneje se taiding vzame za katerikoli zbor
-
veča, župa in župan so dokazi upravne in samoupravne organizacije slovanske družbe
-
Pojezda ali Reidgeld: zemljiški gospodje s kraljem so načeloma imeli ozemlja razparcelirana; posebej za Nemce je veljalo, da nimajo glavnega mesta, niti glavnega gradu (šele Luksemburžani uvedejo glavno mesto v Pragi); pojezda je obeznost, da zemljiški gospodje ali graščaki prehranijo svojega kralja, če pride k njim
-
Pojezda je značilna za Frankovsko upravno razdelitev
-
Na Slovenskem se pojezda pojavi pri škofih, ki pridejo v določene kraje; za razliko Frankov se je pojezda spremenila v denarno obvezo (fizičnega prehranjevanja in oskrbe ni bilo, ali pa je bila zelo poredko)
-
Pojezda ni praslovanska značilnost
-
Poselitev Slovanov je potekala pod Avarskim gospostvom, vendar pa Slovani niso bili totalni podložniki
-
Vmes je bilo mnogo spremenljivk, npr. odmaknjenost od Avarov, hribovja in neprehodna območja, …
-
Avari so bili vojaško nomadsko ljudstvo, ki so bili v vseh pogledih superiorni pehotam Slovanov
-
Med leti 600-620 se prične pritisk Avarov in Slovanov, le da se Slovani naselijo, Avari pa ne
-
Avari so z vojsko 1x – 2x na leto prišli na naš prostor in pobrali davke
-
Po letu 626 Avare dobesedno zlomi Bizanc pod obzidjem
-
Ta poraz je povzročil, da beseda Avar zgine za nekaj desetletij iz virov
-
Avari so bili množica etničnih skupin, ki so delovali kot zveza
-
Vrnejo se šele na sredini 7. Stol.
SAMOVA PLEMENSKA ZVEZA
-
V srednji Evropi se v vmesnem času formulira nova zveza pod frankovskim trgovcem z orožjem Samom
-
Nastane okrog leta 622-623
-
Leta 623 se Slovani fizično uprejo Avarom
-
Trgovski stiki s tujci so Slovansko vojsko dodelali in izpopolnili
-
Po letu 626 se ta protiavarska zveza še okrepi
-
Središče Samove plemenske zveze je bilo na Moravskem (na Češkem)
-
Karantanija je v okviru Samove plemenske zveze delovala kot samostojna enota
-
Marka Vinedorum: tako jo leta 630 poimenuje nek kronist
-
Samo (edini vir je Fredegarjeva kronika, ki je pisal po pripovedovanju) je bil frankovski trgovec z orožjem
-
Izhajal naj bi iz mesta Senonago (verjetno današnji Sens)
-
Še pred vsemi temi dogodki bi naj trgoval s Slovani pod okvirom Frankovskega vladarja Klodvika
-
Samo je izkoristil svoje poznavanje Slovanov in se jim pridružil v uporu s Franki in Avari
-
Zaradi svoje vojaške podkovanosti ga kmalu postavijo na čelo
-
Takrat se bi ga naj prijelo ime Kralj Samo
-
Ta zveza se je oblikovala proti Frankom in Langobardom, deloma pa tudi proti Avarom
-
Leta 630 frankovski kralj Dagobert pripravi vojaški pohod na Samovo plemensko zvezo
-
Povod so našli v tem, ko je samo odklonil plačati davek za ujete frankovske trgovce
-
Temu pohodu se pridružijo Langobardi in Alemani in skupaj tvorijo ogromno vojaško moč
-
Sprva so imeli nekaj uspehov
-
Langobardi so zavzeli slovanski okraj Zelio (Kanalsko dolino)
-
Slovani iz te okolice so Langobardom morali plačevati tribut (letni davek) in sicer vse do leta 740
-
Samovo plemensko zvezo so izkoristili tudi Karantanci, ki so samostojno zavzeli mesto Agutum (Lienz), kjer so premagali Bavarce
-
Bitka med Franki in Samovo vojsko leta 631 pri Vogatisburgu je povsem spremenila potek vojne; Samo je namreč popolnoma zlomil Franke in jih prisilil, da so se umaknili z vso vojsko
-
Po teh dogodkih Samova plemenska zveza postane magnet za druga plemena (Slovane in tudi Turinške Grofe
-
Vse do smrti Sama leta 658 je v tej zvezi vladal mir
-
-
Ti dogodki so predstavljali vrhunec Samove plemenske zveze
-
V okviru te zveze je Karantanija imela posebno funkcijo
-
Karantanija se je priključila okrog leta 626 kot formulirana entiteta, ki je tudi ohranila svoj položaj
-
V tem času je Karantanija bila že formirana celota
-
Ali je bila Karniola del te zveze ne vemo, vemo pa, da je Samo priključil svoji zvezi še del slovanskega ozemlja južno od Karavank
-
Bolgari okrog l. 630 napadejo Avare (takrat so ravno volili novega kagana), ki so bili v tem času v resnejši krizi zaradi poraza z Bizancem
-
Bolgari so poraženi (bili so sestavni del Avarske celote, zato so tudi izgubili)
-
Okrog 900 jih zbeži na zahod
-
Najprej zbežijo do Bavarcev, ki so bili takrat še relativno samostojni
-
Frankovski kralj Dagobert ukaže, da morajo Bolgare izselit, saj si ni želel zamere še z Avari
-
Takrat Bolgari zbežijo v Marko Vinedorum – Karantanijo
-
Beg je preživelo okrog 700 Bolgarov pod vodstvom kneza Alpcioka
-
Iz tega poročila izvemo za Valuka – prvega kneza Karantanije
-
Bolgari se po dolgih letih bivanja v Karantaniji odselijo v pokrajino Benevento v Italijo
-
Tukaj dolga stoletja tvorijo bolgarski otok v Italiji, nato pa se zlijejo s tamkajšnjim prebivalstvom
-
Leta 658 Samo umre
-
Po njegovi smrti Samova plemenska zveza zelo hitro razpade
-
Avari se v tem času okrepijo in ponovno dobijo v roke nadzor nad večjim delom Slovanske Evrope (Moravska, Karniola; same Karantanije pa ne)
-
Karantanci so ne glede na vse 3 mogočne sosede ostali samostojni
-
Temu je pripomogla notranja trdnost Karantanije pa tudi geografska lega: Karantanija leži znotraj gora, na jugu Karavanke, na severu Turske Alpe ter na vzhodu Prialpsko gorovje
-
Za razliko od Karniole je bila Karantanija strateško gledano manj zanimiva
-
Avare je zanimala predvsem bogata Italija, nikakor pa ne Karantanija
-
Bavarci so bili v napetih odnosih s Franki, zato niso želeli vojaško posredovati v Karantaniji
-
Langobardi in Avari tako po letu 658 znova postanejo neposredni sosedje
-
Leta 660/661 pride pri Langobardih do spora zaradi novega vojvode
-
Za ta naziv se pomerita Grimuald in Perktelit; Grimuald zmaga in Perktelit mora zbežati k Avarom
ČAS PO SAMOVI SMRTI – SAMOSTOJNA KARANTANIJA
-
Čas 7. In 8. Stol. je v veliki meri čas preseljevanja ljudstev – prišlo je do največjega etničnega mešanja ljudi v zgodovini
-
Naši kraji živijo v vsakdanjem življenju zelo podobno Antiki (npr. obstajajo sužnji in svobodni kmetje)
-
Ljudje niso znali brati, pomen besede pri nas se popolnoma izgubi
-
Srednja Evropa v teh časih predstavlja blazno aliteraren čas
-
Čas sila velikih sprememb v družbi
-
Čas, ko je bila Karantanija samostojna, je trajal do prvih desetletij 8. stol.
-
Takrat so Karantanci še vedno napadali zahodne sosede
-
Listine iz Ravene in Čedada še vedno pričajo o napadih Slovanov in Avarov
-
Okoli l. 730 se položaj Karantanije bistveno spremeni
-
Zaključi se etnogeneza Karantance
-
Viri ne mešajo več izrazov – uporablja se izključno ime Karantanija
-
Prvotni izraz Karantanija označuje manjše ozemlje, kot je kasneje bilo (prvotno je Karantanija označevala Gosposvetsko polje)
-
Krnski grad je bil središče Karantanije
-
Cerkveno središče je bilo pri Gospe Sveti
-
Gosposvetsko polje se danes zaključuje z gričevjem, na katerem se nahaja cerkev sv. Petra = edini ostanek Krnskega gradu
-
Knežji kamen je stal v okolici gradu
-
Samo ime Karantanija je predslovanskega izvora
-
Obstajata 2 sprejemljivi razlagi za nastanek tega imena in sicer:
-
Izhaja iz Keltskega izraza Kar (skala), ki je tudi alpski toponim (Karavanke, …)
-
Izhaja iz Keltske besede Karantos, ki pomeni zaveznik, prijatelj
-
Na področje Karantanije so se Slovani naselili v prvem valu naseljevanja (v največji meri je bila poseljena s Slovani, ki so prišli s severa)
-
Karantanci so polietnična tvorba: plemena niso bila med seboj etnično enotna; ni jih povezovala kri ampak skupni običaji, navade, tradicije, skupno pravo in jezik
-
Karantanija je kljub vsemu imela jasno determiniran slovanski karakter
-
Jezik je bil slovanski
-
Sodobni viri govorijo o Karantaniji kot o slovanski tvorbi
-
Za naše obdobje najpomembnejši vir je spis o spreobrnjenju Bavarcev in Karantancev
-
Iz jugovzhoda so prišli še Hrvati in Dudlerji ter se priključili Karantaniji
-
Karantancev ne smemo enačiti s Slovani, ki so živeli na tem ozemlju v 6. Stol.
-
Pisma brez besede: pergament z natisnjenim žigom (piktogramom), ki ga je misus ali poslanec predal naročniku ter pri tem izrekel besedilo avtorja
-
V 9. Stol. so v Trušeljski dolini nastali trije gradovi, izmed katerih so bili zelo pomembni gospodje Trušeljski
-
Eden izmed teh gospodov, Oto von Trušelj, je še posebej znan po tem, da je pisal pisma brez besede (ohranjen je pergament z njegovim simbolom iz Koroških listin iz 12. Stol.)
-
Na listini piše: ''Oto de Truchsen me je poslal''
-
Ostaja nedvomno dejstvo, da je Karantanija bila najstarejša Slovanska zgodnjesrednjeveška tvorba, ki se je v tem obdobju izoblikovala
KONEC SAMOSTOJNOSTI KARANTANIJE IN POKRISTJANJEVANJE KARANTANCEV
-
Karantanija vstopi v zgodovino okrog leta 740, ko v virih nastopi z imenom Karantanija ter je z vseh strani priznana s strani sosedov
-
V tem času je vladal knez Borut
-
Bavarce je pismu prosil za pomoč, ker so Karantanijo ogrožali Avari
-
Avari so v tem času osvojili Slovaško, Panonijo in Karniolo; želeli so se znebiti še tega tujka, ki ga je Karantanija predstavljala
-
Na Langobarde se Borut ni mogel zanesti, ker je bil z njimi v zelo slabih odnosih
-
Na meji med Karantanijo in Furlanijo je bilo tako napeto, da se je škof iz mesta Zuglio moral umaknit v utrjen Čedad
-
Med leti 733-733 Langobardski vojvoda Rathis napada Karniolo
-
V začetku 8. Stol. ''divji'' pogani ali Karantanci napadejo in oplenijo Maksimiljanovo celico v Bishoshofnu
-
Kljub tem neljubim dogodkom Borut zaprosi Bavarce za pomoč
-
V tem času se Bavarski vojvoda Tasilo otrese Frankovske nadoblasti in vzpostavi Bavarsko neodvisnost
-
Ta neodvisnost je pripomogla k temu, da je Tasilo priskočil na pomoč Karantancev pod pogojem, da Karantanci plačujejo davek in postanejo del Bavarske
-
Želel se je namreč okrepiti proti Frankom
-
V tem času so v Franciji vladali Merovingi, ki so veljali za zelo slabe gospode (pravi vladarji Frankov so bili Majordomi)
-
Majordom Karel Martel npr. je bil tako močan, da leta 737 ni dovolil menjave kralja; leta 732 je premagal Arabce v Španiji; do smrti leta 741 vlada sam
-
Združeni Bavarci in Karantanci porazijo Avare in Karantanija postane del Bavarske države
-
Frankovski vladar Pipin porazi Odila Bavarskega in Bavarsko državo priključi nazaj Frankovski državi
-
S to priključitvijo pa posledično tudi Karantanija pade pod Franke – s tem se konča samostojnost Karantanije
-
Od takrat pa vse do leta 1918 se zgodovina Slovenskih dežel tesno poveže s Frankovsko in Nemško državo
-
To podreditev so Karantanci morali dodatno zagotoviti tako, da so na Bavarsko poslali talce
-
Med talci sta bila tudi Borutov sin Gorazd in nečak Hotimir
-
Talce so odpeljali na otoke Herreninsel (tukaj se nahaja tudi benediktinski samostan) in Fraueninsel (tukaj se nahaja ženski benediktinski samostan) jezera Chimsee
-
Na Herreninsel so ju oba krstili
-
Borut je bil še vedno pogan
-
Ta sprememba v veri je izjemnega pomena: v tistih časih se je plemenska veroizpoved ravnala po veroizpovedi poglavarja plemena
-
S tem pokristjanjenjem so v krščansko vero spremenili celotno Karantanijo in jo tako odprli misijonarjenju
-
To se je zgodilo l. 743
-
Leta 743 so Karantanci omenjeni kot del vojaške zveze Bavarcev, ko jih porazijo Franki
-
Po smrti Boruta leta 749 so na prošnjo Karantancev Bavarci izpustili njegovega sina Gorazda
-
Karantanci so najprej prosili za kneza, nato pa ga ''naredili'' = prvi dokument o ustoličevanju knezov
-
Leta 751 Gorazd umre; Karantanci prosijo za Hotimirja
-
Leta 752 v Karantanijo prispe Hotimir, katerega ponovno ustoličijo
-
Skupaj s Hotimirjem pridejo v Karantanijo tudi prvi Salzburški duhovniki
-
Prvi znani Salzburški duhovnik, ki je prispel v Karantanijo, je bil Majoran
-
Majoran je bil nečak Hotimirjevega krstnega botra Lupa
-
Salzburg je bil cerkveno nadrejen od odredbe papeža Zaharije iz časa kneza Boruta
-
S Hotimirjem se začne misijonarjenje po Karantaniji
-
Hotimir se je obvezal, da bo vsaj 1x letno prisoten pri maši v Salzurgu in od tam sprejemal nauk in krščanske dolžnosti
-
To je čas enega največjih Salzburških nadškofov: Irca Virgila
-
Hotimir je Virgila prosil, naj pride v Karantanijo
-
Virgil tega noče narediti, zato v zameno pošlje odposlanca Modesta
-
Modest je v Karantaniji misijonaril in bil prvi Karantanski pokrajinski škof (škof brze škofije)
-
Središče Modestovega delovanja je bila Gospa Sveta
-
Na njegovi poti so ga spremljali številni drugi duhovniki
-
Njihova želja je bila sistematično pokristjanjenje poganskih Slovanov
-
Pod vplivom Virgila se je uveljavila Irska metoda pokristjanjevanja (mehka metoda, z besedo in priporočili, ne z orožjem)
-
Karel Veliki je npr. z mečem pokristjanil Sase, pri čem je padlo več 10.000 ljudi
-
To je čas, ko se je cela Evropa pokristjanila; imel si možnost biti kristjan, ali pa te sploh ni bilo
-
Pokristjanjenje je določilo in odločilo to, da danes lahko govorimo o Sloveniji v današnjem pomenu besede
-
Modest umre leta 763
-
Do smrti je deloval v Karantaniji
-
Smrt Modesta je povzročila prvi protest proti krščanski veri
-
Med Karantanci so desetletja in stoletja živela poganska božanstva, zato je bilo sprejemanje krščanstva počasen in dolgotrajen postopek
-
Na splošno je bilo uporov proti novi veroizpovedi nenavadno malo
-
Upor proti veri je posledično pomenil upor proti knezu, saj je knez predstavljal politično in cerkveno avtoriteto
-
Upor te karantanske ''opozicije'' je bil zelo hitro zadušen
-
Sočasno se Bavarski Tasilo 3. Upre Frankom
-
Leta 765 se upor karantanske opozicije ponovi, vendar je ponovno zadušen
-
3. in najbolj izrazit upor pa se zgodi, ko pride do menjave dinastije kneza
-
Hotimir ni imel nobenega živega potomca, zato je bilo potrebno dinastijo menjat
-
Novi knez postane Valjtung
-
Leta 772 poseg Tasila 3. Vojaško porazi Karantance in doseže ponovno obnovo starega sistema
-
To zmago Tasila 3. So zgodovinarji primerjali z zmago Karla Velikega nad Sasi (v Irmin Sulo jim je posekal sveto drevo)
-
Tasilo je bil veliko milejši; postavil je 2 samostana: leta 769 v Innichenu in leta 777 v Krönsminstru
-
Zmaga Tasila konča večletno kriz v Karantaniji
-
Valjtung ponovno vzpostavi vezi s Salzburgom
-
Virgil umre okrog l. 772-784; pred smrtjo je v Karantanijo poslal še 6 misijonarjev
-
Virgilov naslednik Arno to prakso nadaljuje
-
Leta 798 je prvi Salzburžan povzdignjen v nadškofa
-
Leta 799 obnovi inštitucijo pokrajinskega škofa
-
Veliko bolj odločno Arno za škofa postavi svaka Karla Velikega, Geroda
-
Ta inštitucija deželnega škofa se je ohranila vse do sredine 10. Stol.
-
Leta 1072 Salzburg v Krki na Koroškem ustanovi prvo Škofijo v Karantaniji
-
Krka tako postane neposredni naslednik te inštitucije
-
Vloga Salzburga pri pokristjanjevanju našega prostora je bila ogromna
-
Misijonarji so vero učili v domačem jeziku (po Irski metodi)
-
Rimska metoda je zagovarjala izključno uporabo latinščine
-
S tem Irskim učenjem je začela nastajati Slovanska terminologija; oblikoval se je tudi kulturni jezik
-
Misijonarjenje je bilo nad-plemensko, zato je bil ta kulturni jezik zastavljen univerzalno
Brižinski spomeniki
-
Brižinski spomeniki so najstarejši pisani dokumenti v Evropi
-
Tri besedila/kodeksi so v Bavarski državni biblioteki v Münchnu
-
Brižinski spomeniki so tudi najstarejši ohranjeni slovanski teksti v gotski minuskuli, razen pergamentov, ki so v latinski minuskuli
-
Najstarejša slovenska pisava je bohoričica
-
Na nekatera vprašanja povezana z Brižinski spomeniki ne moremo odgovoriti in lahko samo logično sklepamo
-
Nastali so lahko v krogu samostana v Innichenu, ali pa v okolici samostana Molzbichel
-
So najpomembnejši zgodnjesrednjeveški dokument vezan na slovenski jezik
-
pisava je karolinška minuskula (karolinške pisave so najbolj razširjena oblika pisave zgodnjega srednjega veka; poznamo minuskulo in majuskulo)
-
so tudi najstarejši slovanski teksti v latinski abecedi
-
večina mlajših tekstov je zapisanih v gotici
-
vsebino Brižinskih spomenikov predstavljajo sestavni deli liturgične knjige škofa pri maši
-
klasificirani so z BS I, I I in I I I
-
Brižinski spomeniki so v Bavarsko biblioteko prispeli leta 1803 in še istega leta so dokument začeli podrobneje raziskovati
-
Leta 1807 Bavarci odkrijejo 3 besedila, ki so bila napisana v njim povsem tujem jeziku in jih objavijo v nekem prepisu
-
Tako so do leta 1827 slovanski jezikoslovci že pripravili objavo o spomenikih
-
Prvo znanstveno objavo je leta 1836 izdal Jernej Kopitar
-
BS I bi naj bil napisan med leti 970-1039
-
Ostala dva spomenika sta napisana z drugo roko in bi naj nastala med leti 977-994
-
Njun nastanek postavljajo v čas pontifikata freisinškega škofa Abrahama, ki je na Koroškem Freisingu pridobil obsežna ozemlja
-
Ta isti škof dobi od Otona 3. Darovnico za Škofjeloško posest
-
Na slovenskem ozemlju se začne uveljavljat škofija iz Freisinga
-
Jezik Brižinskih spomenikov je staroslovenski; takrat so poznali slovanski jezik lingua sklavonika
-
Vsebinsko sta BS I I in I I I obrazca splošne spovedi
-
Spomeniki izvirajo iz 9. Stol, v 10. Stol. pa so bili prepisani
-
Za svoje si jih prilaščajo tudi Slovaki in Čehi, kar pa so Bavarski strokovnjaki že zavrgli
-
Brižinski spomeniki so dokazano karantansko-slovenskega izvora
-
Vsebujejo mnoge podobnosti Cirilovih in Metodovih del iz Spodnje Panonije
-
Nastali naj bi za potrebe karantanskega misijona, zato so jih odnesli v Kocljevo Panonijo – to je hkrati tudi najširše sprejeta teorija
-
Retorična zasnova spomenikov izhaja iz antične krščanske retorike
-
Krščanstvo je na Koroškem ostalo močno
-
Vsi trije teksti so v sodobnem jeziku izšli v številnih zbornikih
Dostları ilə paylaş: |
|
|