Problematika spreminjanja podnebja

7.10.2 PRAVNI AKTI NA TEM PODROČJU

EU

- Council Directive 93/76/EEC of 13 September 1993 to limit carbon dioxide emissions by improving energy efficiency (SAVE).

- Council Resolution of 7 December 1998 on energy efficiency in the European Community

- Decision No 1230/2003/EC of the European Parliament and of the Council of 26 June 2003 adopting Multiannual Programme for Action in the Field of Energy: „Intelligent Energy – Europe“ (2003 – 2006)

Slovenija

- Energetski zakon (Uradni list RS št. 79/99),

- Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjski in drugih stavbah z več odjemalci (Uradnilist RS, št. 49/2003)

- Pravilnik o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah (Uradni list RS, št. 40/2002)

- Odredba o oskrbi malih kurilnih naprav pri opravljanju službe pregledovanja, nadzorovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimovodnih in prezračevalnih naprav zaradi varstva zraka (Uradni list RS št. 2/02)

7.10.3 TRENUTNO STANJE NA TEM PODROČJU

Direktiva 93/76/EEC (SAVE) ostaja aktualna samo v pogledu obračunavanja stroškov za toploto po dejanski rabi in v pogledu energetskih pregledov, saj jo na drugih področjih nadomešča nova direktiva o energijskih lastnostih zgradb in direktiva o energetskih storitvah, ki je v pripravi.

Dosedanji Okvirni program je bil v letu 2003 nadomeščen s programom Inteligent Energy for Europe

7.10.4 UKREPI IN SMERNICE ZA ZMANJŠEVANJE EMISIJ TGP

Direktiva 93/76 Sveta Evropske skupnosti z dne 13.09.1993 o omejitvi emisij ogljikovega dioksida z izboljšanjem energijske učinkovitosti (SAVE) obravnava naslednje dejavnosti:

• 
  energijsko certificiranje zgradb,
  
• 
  zaračunavanje stroškov za toploto, prezračevanje in toplo vodo na osnovi dejanske porabe,
  
• 
  financiranje investicij v URE v javnem sektorju s tretje strani (TPF),
  
• 
  toplotno izoliranje novih zgradb,
  
• 
  redne preglede kotlov,
  
• 
  energetske preglede velikih porabnikov.
  

Resolucija Sveta Evropske unije o energijske učinkovitosti v Evropski skupnosti izraža potrebo po večji energijske učinkovitosti in pri tem izpostavlja:

• 
  večjo uporabo soproizvodnje toplote in električne energije,
  
• 
  večji poudarek energijski učinkovitosti v zgradbah, industriji in gospodinjstvih,
  
• 
  večjo in razširjeno uporabo označevanja z energijskimi nalepkami, certificiranja in uporabe standardov energijske učinkovitosti,
  
• 
  večje in razširjeno informiranje o primerih dobre prakse,
  
• 
  večjo uporabo prostovoljnih sporazumov za energijsko učinkovitost,
  
• 
  revizijo obstoječih predpisov in razvoj novih zakonskih instrumentov,
  
• 
  predpisovanje energijske učinkovitosti v sisteme javnih naročil,
  
• 
  razširjeno uporabo novih finančnih mehanizmov, kot je TPF.
  

Program »Intelligent Energy for Europe«, ki se bo izvajal v obdobju 2003–2006, je namenjen doseganju ciljev, ki izhajajo iz zelene knjige EU o zanesljivi oskrbi na področjih URE in OVE. Izvajal se bo s 4 podprogrami: SAVE - za energijsko učinkovitost, ALTENER - za obnovljive vire energije, STEER – za rabo energije v prometu in COOPENER – za podporo sodelovanju med EU in drugimi državami. Celotni proračun programa znaša okoli 215 milijonov EUR.

7.10.5 PRIČAKOVANI UČINKI (leto 2005 in obdobje 2008 -2012)

Vsi omenjeni dokumenti so usmerjeni v aktivnosti, ki naj bi omogočile zniževanje emisij toplogrednih plinov. V dokumentih niso kvantificirani cilji zniževanja emisij, so pa države članice zavezane poročati komisiji o doseženih rezultatih.

Od navedenih dokumentov je pomembna predvsem Direktiva 93/76 SAVE, ki zavezuje članice k izvajanju politik učinkovite rabe energije na specifičnih področjih, ki lahko pomembno vplivajo na zniževanje emisij toplogrednih plinov. V direktivi so določeni instrumenti, ki zahtevajo od članic pripravo ustreznih nacionalnih predpisov, ki vplivajo neposredno na zniževanje rabe energije.

Od navedenih dokumentov je bila Slovenija dolžna prevzeti Direktivo 93/76 in upoštevati usmeritve iz Resolucije Sveta. Vse določbe iz Direktive SAVE so bile vnesene v slovenski prostor.
Aktivnosti za celovito spodbujanje izdelave energetskih pregledov v industriji, storitvenem, javnem in stanovanjskem sektorju so se začele že v letu 1996. Izdelana je bila metodologija izdelave energetskih pregledov ter izšolani so bili izvajalci energetskih pregledov in energetski menedžerji pri porabnikih. Agencija za učinkovito rabo energije (AURE) finančno spodbuja energetske preglede do 50 % njihove vrednosti. Do sedaj je bilo podprtih več kot 200 energetskih pregledov. Dosedanja evalvacija tega programa kaže, da sam energetski pregled zaradi gospodarnejšega ravnanja z energijo povzroči v prvem letu po izvedbi v povprečju za 3 % nižjo porabo energije brez realizacije predlaganih investicijskih ukrepov.
V letu 2002 sprejeti Pravilnik o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v zgradbah predstavlja izvedbo dveh določil te direktive, saj omogoča tudi certificiranje zgradb. Učinek tega pravilnika bo do 30 % nižja poraba energije v novih zgradbah.
V zvezi z obračunom stroškov za ogrevanje je bil v letu 2003 sprejet Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več odjemalci. Izvajanje tega pravilnika bo odvisno od odločitev lastnikov stanovanj v več-stanovanjskih objektih. Pilotni projekt na dveh objektih je pokazal možnosti za znižanje rabe do 20 %.
Redni pregledi malih kurilnih naprav (na trdna goriva do 1 MW, na kurilno olje EL do 5 MW in na plinasta goriva do 10 MW) se izvajajo na osnovi že sprejetih emisijskih predpisov.
V Sloveniji je uveden princip TPF ali pogodbenega znižanja stroškov za energijo na osnovi izvedbe in financiranja ukrepov za zmanjšanje porabe energije oziroma za učinkovito oskrbo z energijo. Glavni namen pogodbenega zagotavljanja prihranka energije je vključevanje privatnih investitorjev v realizacijo ukrepov za učinkovito rabo energije brez angažiranja lastnih finančnih sredstev javnega sektorja. Pogodbeno zagotavljanje prihranka energije je postopek, ki povezuje naložbene in obratovalne postopke. Izvajalec (pogodbenik) financira in realizira ukrepe za prihranek energije in jih izvaja v teku dogovorjene dobe. Ker je njegovo plačilo odvisno neposredno od ustvarjenega prihranka, je izvajalec nosilec podjetniškega tveganja. Pilotni projekt v mestni občini Kranj kaže na možnost znižanja porabe energije v javnem sektorju za okoli 15 %.
Z ustreznimi spodbujevalnimi ukrepi države pri izvajanju določb teh dokumentov bi bili lahko skupni učinki pri zmanjševanju emisij naslednji:
a) energetski pregledi v industriji so že opravljeni v preteklih letih v obsegu, ki predstavlja 80 % rabe energije v industriji. Z nadaljevanjem spodbujanja energetskih pregledov lahko dosežemo, da se v preostalem delu zmanjša raba energije za 3 %, kar pomeni 12 kt CO₂ na letno;

b) na osnovi pravkar sprejetega Pravilnika o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več odjemalci (Uradni list RS, št. 49/2003) bi ob spodbudi države v višini 3 SIT na kg privarčevanega CO₂ in pri 30odstotni penetraciji ukrepa dosegli prihranek 19 kt CO₂ letno;

c) z intenzivnim uvajanjem pogodbenega financiranja ukrepov za učinkovito rabo energije v javnem sektorju bi lahko pri 30odstotni penetraciji tega instrumenta dosegli do leta 2010 prihranek v višini 18 kt CO₂ letno.