Jadranje po nemirnih vodah

"Pozitivna manipulacija" na primeru programa PHARE in Sklada za male projekte

V Sloveniji imajo danes največ izkušenj z "evropskim" načinom dela tiste nevladne in neprofitne organizacije, ki se nahajajo v gospodarsko manj razvitih, obmejnih območjih ob italijanski, avstrijski in madžarski meji. Program PHARE za čezmejno sodelovanje je v okviru tako imenovanega Sklada za male projekte (dalje SMP) razvil finančno orodje, ki spodbuja aktivnosti nevladnih in neprofitnih organizacij na lokalni ravni. Gre za zagotavljanje tako imenovanega načela "povezovanja med ljudmi" (people-to-people approach) ter načela delovanja "od spodaj navzgor" (bottom-up approach), pri čemer se sofinancirajo projekti vrednosti med 5.000 in 50.000 evri.

Lahko povemo, da je bil s tem programom v slovensko nevladno in neprofitno sceno uveden nov vir sofinanciranja njihovih aktivnosti, ki ni bil neposredno odvisen od proračunskih odločitev centralne države. Zaradi svojih institucionalnih novosti za slovenski prostor je SMP neprofitnim organizacijam v obmejnem območju dal možnost za boljšo pripravljenost na evropska načela spodbujanja regionalnega razvoja, ki v veliki meri temeljijo predvsem na načelih partnerstva ter transparentnosti sredstev in postopkov odločanja. Mirno lahko povemo, da so večno "ne-privilegirani" v primeru tega programa postali "privilegirani".

Program PHARE za čezmejno sodelovanje pa ne zajema zgolj ozemlja občin, ki so neposredno ob državni meji, marveč tudi druge občine v okviru obmejne statistične regije. Tako lahko na razpise SMP kandidirajo tudi druge neprofitne organizacije obmejne regije, če njihovi projektni predlogi uživajo podporo širše lokalne skupnosti tako na slovenski, kot tudi na drugi strani meje.

S sestavo upravnega odbora Sklada, ki mora biti lokalno zastopana (predstavniki Evropske komisije in slovenske države so samo opazovalci) ter z lokalnim Tajništvom, predstavlja Sklad za male projekte resnično v največji možni meri decentralizirano strukturo upravljanja in nadzora priprave, izvajanja, spremljanja in ocenjevanja.

Nastavki za razvoj "razvojništva" kot storitve gospodarske dejavnosti

Z uveljavljanjem načela "od spodaj navzgor" in prilagajanjem domače regionalne politike zahtevam regionalne strukturne politike, ki velja v EU, se v naše kraje torej ponovno vrača tudi "razvojništvo". Vsekakor moramo na zadevo gledati s pozitivne plati in lahko trdimo, da je že sedaj opazen razvoj na področju regionalno razvojnega svetovanja ne samo za profitni sektor, marveč tudi za neprofitni sektor. Kot taka lahko ta znanja v bližnji prihodnosti postanejo tudi eden pomembnejših "izvoznih artiklov" posamezne regije.

Naj prispevam nekaj misli ter odprem nekaj vprašanj na temo "evropskega svetovanja", pri čemer se mi zdi pomembno razmišljati o tem, (1) kakšne so možnosti Slovenije in slovenske (neprofitne) pameti, da tekmuje na področju regionalno razvojnega svetovanja v evropskem merilu in (2) kakšne možnosti imajo pri tem naše statistične regije, in sicer, prvič, v okviru konkurence med regijami znotraj Slovenije in, drugič, v okviru ponujanja tovrstnih storitev regijam držav, ki stojijo v tako imenovanem "širšem krogu" kandidatk za članstvo v EU.

Seveda poglobljena strokovna analiza tukaj ni mogoča, saj bi bil to že zopet "projekt", ki bi ga z veseljem lahko predlagali za sofinanciranje iz evropskih sredstev. Gre torej zgolj za razmišljanja in predloge na poti do večje jasnosti pri načrtovanju bodočih aktivnosti na tem sicer ozkem, vendar za majhno državo, kot je Slovenija, nedvomno intelektualno zelo obetajočem področju.

Za kolikor toliko resni razmislek o možnostih, bi bilo potrebno najprej pogledati, kakšna so bila dosedanja vlaganja v spodbujanje tovrstne svetovalne dejavnosti v Sloveniji in v posameznih regijah, nato povzeti aktivnosti, ki so potekale in potekajo, ter na koncu narediti primerjalno analizo rezultatov svetovalne dejavnosti po regijah v Sloveniji ter hkrati oceniti slovenske možnosti na tem področju v primerjavi s potencialno konkurenco predvsem iz Poljske, Madžarske, Češke in Estonije. Na osnovi primerjalne analize bi lahko pripravili nekakšno nacionalno strategijo za to področje, najprej za obdobje do vstopa v EU in nato še za obdobje, ko bo Slovenija polnopravna članica EU. Naj še enkrat opozorim, da imam tukaj v mislih samo razmeroma široko področje podpiranja regionalnega razvoja s strani evropskih programov.

Če bi analizirali programa PHARE CBC (Cross Border Cooperation), bi tudi zelo hitro ugotovili, da so bili projekti tega programa tisti, ki so bili predvsem regionalno naravnani in na osnovi katerih se je nabralo tudi največ znanja in izkušenj za pripravo na strukturne sklade EU. V pripravo in izvajanje teh projektov so bili običajno vključeni lokalna/regionalna raven, eno od resornih ministrstev, delegacija Evropske komisije ter – in to je za namen tega prispevka najpomembnejše – posamezna regionalna in/ali nacionalna razvojna podjetja in organizacije. Priprava in izvajanje projektov se je od leta 1994 iz resornih ministrstev postopoma prenašalo na regionalno raven in v tem času se je večalo število projektov, število vključenih v posamezne dele projektnega cikla in večala se je sposobnost črpanja evropskih sredstev. Iz tako imenovanega delegiranja projektov "od zgoraj navzdol", smo se v tem obdobju počasi naučili in navadili na evropski način zbiranja projektnih idej "od spodaj navzgor". Kombinacija obeh pristopov predstavlja tudi rdečo nit prenovljene regionalne politike v Sloveniji, katere osnove so začrtane tudi v Zakonu o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja.

Da pa bi prišli do realne slike o relativnem potencialu slovenske pameti na tem področju – ki pa bi bil ugotovljiv samo v primerjavi z drugimi državami kandidatkami – pa ne bi bilo dovolj, če bi zbrali zgolj imena slovenskih podjetij, organizacij in/ali lokalnih skupnosti, ki so posamezne projekte pripravljale in/ali izvajale, ter bi iz tega izpeljali sklepe, temveč bi bilo potrebno analizirati celotno zgradbo vključenih inštitucij. Kompleksnost slike priprave, izvajanja, nadzora in poročanja v vsakem od projektov tega programa ima namreč že kar biblične razsežnosti, in da bi bila slika razumljiva tudi preprostemu smrtniku, je potrebno organizirati posebne nekajdnevne seminarje, pa še takrat ostane veliko tega nejasno. Stvar je lahko nekoliko jasnejša šele takrat, ko se občine, podjetja in organizacije tudi same vključijo v katerega od projektov, in še takrat je zadeva lahko popolnoma razumljiva le tistim, ki so neposredno vključeni.

Te kompleksnosti, ki je glavni razlog netransparentnosti celotnega procesa za širšo javnost, se zaveda tudi najpomembnejša udeleženka v tej igri, to je Evropska komisija. Po poročilu časopisa "European Voice" z datumom 20.–26. aprila 2000 sta dva komisarja, zadolžena za zunanje zadeve, namreč Patten in Nielson, v svojem pismu Evropskemu parlamentu dne 30. marca ugotovila, da programi EU za pomoč v tujini niso najbolj učinkoviti in da "so slabosti sedanje ureditve znane in lahko imajo obupne posledice za mednarodno uveljavljanje EU".

Vseeno pa ni nobena skrivnost, da predstavljajo storitve najhitreje rastoči gospodarski sektor v sodobnih gospodarstvih in da pri tem še posebej izstopa hitra rast svetovalnih storitev. V zadnjih nekaj letih lahko v Sloveniji sledimo razmahu svetovanja na področju tako imenovanih "evropskih programov", kot je predvsem program PHARE, pa tudi nekaterih nacionalnih programov za spodbujanje regionalnih razvojnih pobud, kot je recimo program za celostni razvoj podeželja in obnovo vasi. Tako evropski kot tudi nacionalni razvojni programi so v zadnjih nekaj letih v naši deželi udomačili pojem "projekt" ter praktično v vsaki slovenski vasi s tem prepričljivo popularizirali tudi "projektni" način dela. Vsi ti projekti so v prvi vrsti namenjeni podpiranju neprofitnega sektorja.

Tako imenovano "prodajanje megle", kot ga nevoščljivo radi imenujemo ravno tisti, ki drago svetovanje domačih ali tujih strokovnjakov naročamo (in ga v le redkih primerih tudi sami izvajamo), prinaša največjo dodano vrednost med storitvami vsepovsod po svetu. Irci so v Evropski uniji najbolj znani ravno po svojem svetovanju, kako evropske birokrate prepričati, da odvežejo mošnjičke za sofinanciranje regionalnih razvojnih projektov. Tudi Angleži in Portugalci sodijo v skupino tistih narodov EU, ki slovijo po tem, da vedo, kako zapakirati neko "regionalno željo" kakega ambicioznega župana ali društva, da postane želja projekt, užiten za predstavnike Evropske komisije. Evropska komisija predloge zelo natančno pregleda, preden se odloči za podpis pogodbe in nakazilo denarja. Pisanje strateških programov, priprava in izvajanje projektov pa so dejavnosti, ki predstavljajo birokratsko naporen in tehnično zahteven, vendar lahko tudi izdatno (po)plačan posel.

Pri pridobivanju svetovalniških poslov v prihodnosti bo prisotna konkurenca med regijami v sami Sloveniji in konkurenca med državami kandidatkami. Prednost bodo imele – in že imajo – regije, ki so že od leta 1994 sodelovale v programih PHARE nacionalnega in prekomejnega sodelovanja. Ali bodo torej predvsem obmejne regije znale to prednost, ki jo sedaj imajo, tudi obdržati ali celo povečati, pa je seveda odvisno predvsem od njih samih. Tako bo uspešnost na tem trgu po vstopu v EU seveda odvisna od uspešnosti vzpostavljanja in zagotavljanja konkurenčnosti na regionalni in nacionalni ravni v obdobju pred vstopom. Torej od spodbujanja razvijanja človeških virov na tem področju tako z nacionalne kot tudi regionalne ravni.

Vlaganje v pamet in prodajanje pameti pa sta dva ločena procesa in ni nujno, da sta povezana, saj zgolj vlaganje še nikakor ni samo po sebi tudi zagotovilo, da se bo vložek nekoč tudi povrnil. Podpiranje svetovalne dejavnosti na področju regionalnega razvoja ni nič novega. Ustanavljanje najrazličnejših regionalnih pisarn, agencij in lokalnih pobud je v drugi polovici devetdesetih država najprej intenzivno spodbujala, potem pa se je dokaj sramežljivo držala ob strani.

Zato lahko tudi trdimo, da imajo danes regije, kjer so se izvajali evropski programi, ogromno primerjalno prednost pred drugimi slovenskimi regijami na področju priprave, vodenja, izvajanja in nadzora projektov, sofinanciranih z evropskim denarjem. Tako lahko z gotovostjo trdimo, da je recimo Pomurje na tem področju zaenkrat najmanj "nerazvita" regija v Sloveniji. Hkrati pa moramo nekoliko samokritično dodati, da je Pomurje v Sloveniji "med slabo organiziranimi, pač najmanj slabo organizirano".

Da bi o tej relativno najmanjši nerazvitosti v Sloveniji dobili čim realnejšo sliko, se moramo čim prej začeti uveljavljati tudi v sosednjih državah. Predvsem v državah jugovzhodne Evrope, kot so Hrvaška, Bosna in Hercegovina in Makedonija. V prvem koraku morajo naši strokovnjaki in strokovnjakinje čim prej in čim več prodajati svojo pamet tudi v drugih slovenskih regijah, potem pa še čez mejo.

Reference:

1. 
   Več o nevarnosti prevelike centralizacije glej med drugim Eichenberger (1994).
   
2. 
   Proračun leta 1996 je predvidel za dobrih 80 milijard ekujev odhodkov, pri čemer so sredstva strukturne pomoči znašala 31,6 milijard, torej slabo tretjino celotnega proračuna (Nowotny, 1996).
   
3. 
   Glej recimo Wagner (1995).
   
4. 
   v tej zvezi se pojavlja teza tako imenovanega "prednostnega položaja" Nemčije, ki je bila leta 1995 največja neto plačnica v bruseljski proračun, hkrati pa je imela tudi največji trgovinski presežek v Skupnosti (Nowotny, 1997). Nasprotovanje tej tezi glej recimo pri Issingu (1991) in Löwe (2000). Več k netoplačnicam/ netoprejemnicam glej Horvat (1995).
   

Literatura:

Eichenberger, Rainer (1994); The Benefits of Federalism and the Risk of Overcentralization, Kyklos, Vol. 47, 403–20.

Fassmann, Heinz in Rohn, Walter (1993); Transformation und wachsende regionale Ungleichheit - das Beispiel Ungarn, objavljeno v: Kurswechsel, 3/93, BEIGEWUM, Dunaj.

Gassler, Helmut in Rammer, Christian (1994); Regionalökonomische Konsequenzen der Wirtschafts- und Währungsunion, objavljeno v: Europäische Integration nach ökologischen und sozialen Kriterien, BEIGEWUM, maj, Dunaj.

Horvat, Andrej (1995); Vstop v EZ in javne finance – pomen Sacherjeve torte za bruseljski proračunski gateau, Denar, 5 (5), 31. marec, Ljubljana.

Horvat, Andrej (1999); "Strukturni skladi kot korenček za tržno liberalizacijo v Evropi", zbornik 7. srečanja Zveze ekonomistov v Ljubljani, 1999.

Issing, O. (1991); Deutsche Zahlung an das Ausland. Die öffentliche Übertragungen als Problem der Wirtschaftspolitik, Wirtschaftspolitische Kolloquien der Adolf Weber Stiftung, Berlin.

Lorentzen, Jochen (1998); Who Loses? Economic Integration, Unemployment, and Inequality, tipkopis prispevka za: Tiersky, Ronald (urednik): Europe Today: National Policies, Economic Integration, and European Security, Denver, CO: Rowman and Littlefield.

Löwe, Volcker (2000); Ali Nemčija preveč prispeva v evropsko blagajno?: Stroški in koristi nemškega članstva v EU, Evropska priloga časopisa Vestnik, Murska Sobota.

Michie, Rona in Fitzgerald, Rona (1997); The Evolution of the Structural Funds, objavljeno v: Bachtler, John, Turok, Ivan: The coherence of EU regional policy: contrasting perspectives on the structural funds, Athenaeum Press.

Molle, Willem in Hollanders, Menno (1998); Economic Integration and Cohesion in Europe, Past and Future, objavljeno v: EU Accession and Regional Development, zbornik mednarodne konference v Tartuju, Estonija, od 14.–16. junija 1998, The Netherlands Economic Institute.

Nowotny, Ewald (1996); Der öffentliche Sektor, Einführung in die Finanzwissenschaft, tretja, predelana in razširjena izdaja, Springer, Berlin/Heidelberg.

Nowotny, Ewald (1997); Zur regionalen Dimension der Finanzverfassung der EU – gegenwärtiger Stand und Perspektiven, objavljeno v: Schriften des Vereins für Sozialpolitik, Gesellschaft für Wirtschafts- und Sozialwissenschaften, Neue Folge Band 253, Fiskalföderalismus in Europa.

Rammer, Christian (1997); Wirtschaftliche Integration in Europa und Standortwettbewerb zwischen Regionen, objavljeno v: Wege zu einem anderen Europa, BEIGEWUM, PapyRossa, Köln.

Wagner, H. (1995); Europäische Wirtschaftspolitik, Springer, Berlin/Heidelberg.

Evropski parlament (1996); Arbeitsdokument über die Finanzierung der Erweiterung der Europäischen Union: Strukturpolitik; poročal poslanec: Herbert Bösch, 4. junij 1996, tipkopis.

Cohesion Report (2001); http://inforegio.cec.eu.int, 31. januar, Bruselj.

Dodatna literatura:

BEIGEWUM (1994); Europäische Integration nach ökologischen und sozialen Kriterien, raziskava, ki jo je za avstrijske Zelene izvedel "Beirat für wirtschafts-, gesellschafts-, und umweltpolitische Alternativen", maj, Dunaj;
BEIGEWUM (1997); Wege zu einem anderen Europa, Beirat für wirtschafts-, gesellschafts-, und umweltpolitische Alternativen, PapyRossa, Köln.

Begg, Ian in Mayes, David (1993); Cohesion in the European Community: A Key Imperative for the 1990s?, Regional Science & Urban Economics 23, No. 3, 427/48.

Benko, Riana (1998); Predstrukturna pomoč, Služba Vlade RS za evropske zadeve, tipkopis, 8.10.1998.

Eichenberger, Rainer (1994); The Benefits of Federalism and the Risk of Overcentralization, Kyklos, Vol. 47, 403–20.

Eichenberger, Rainer (1996); Zakaj so švicarji rekli NE, objavljeno v: Evropska priloga, Vestnik, 21. marec, Murska Sobota.

Fassmann, Heinz in Rohn, Walter (1993); Transformation und wachsende regionale Ungleichheit - das Beispiel Ungarn, objavljeno v: Kurswechsel, 3/93, BEIGEWUM, Dunaj.

Gassler, Helmut in Rammer, Christian (1994); Regionalökonomische Konsequenzen der Wirtschafts- und Währungsunion, objavljeno v: Europäische Integration nach ökologischen und sozialen Kriterien, BEIGEWUM, maj, Dunaj.

Horvat, Andrej in Kovač, Jože (1998); Priložnosti in problemi slovenske trgovine v perspektivi prihajajoče evropske realnosti, tipkopis za objavo v Vestniku, Murska Sobota.

Isemann, Harald in Marterbauer, Marcus (1992); Währungspolitische Integration oder Desintegration in Europa? Überlegungen zur Notwendigkeit einer Europäischen Integration nach ökologischen und sozialen Kriterien, objavljeno v: Kurswechsel 2/1992, BEIGEWUM, Dunaj.

Krugman, Paul R. in Obstfeld, Maurice (1994); International Economics: Theory and Policy, tretja izdaja.

Lorentzen, Jochen (1996); Medvladna konferenca 1996 in možnosti za širitev na Vzhod, objavljeno v: Evropska priloga, Vestnik, 21. marec, Murska Sobota.

Lorentzen, Jochen (1998); Who Loses? Economic Integration, Unemployment, and Inequality, tipkopis prispevka za: Tiersky, Ronald (urednik): Europe Today: National Policies, Economic Integration, and European Security, Denver, CO: Rowman and Littlefield.

Markeš, Marija (1996); Regionalna politika v Evropski zvezi, objavljeno v: Evropska priloga, Vestnik, 21. marec, Murska Sobota.

Markeš, Marija in Juvančič, Luka (1997); Regionalna politika, poglavje v: Erjavec, Emil, Rednak, Miroslav, Volk Tina (uredniki): Slovensko kmetijstvo in Evropska unija, Kmečki glas, Ljubljana.

Marterbauer, Marcus (1996); O politični ekonomiji monetarnega združevanja, objavljeno v: Evropska priloga, Vestnik, 21. marec, Murska Sobota.

Molle, Willem in Hollanders, Menno (1998); Economic Integration and Cohesion in Europe, Past and Future, objavljeno v: EU Accession and Regional Development, zbornik mednarodne konference v Tartuju, Estonija, od 14.-16. Junija, the Netherlands Economic Institute.

Piry, Ivo (1998); Regional Development Policy in the Republic of Slovenia, objavljeno v: EU Accession and Regional Development, zbornik mednarodne konference v Tartuju, Estonija, od 14.–16. Junija, the Netherlands Economic Institute.

Rammer, Christian (1997); Wirtschaftliche Integration in Europa und Standortwettbewerb zwischen Regionen, objavljeno v: Wege zu einem anderen Europa, BEIGEWUM, PapyRossa, Köln.

Ravbar, Marjan (1998); Ekonomsko-geografski pomen pojma "regionalne disparitete" in vloga le-teh pri regionalnem razvoju, ib-Revija, 4-5/98, Ljubljana.

Strmšnik, Igor (1998); Prenova regionalne politike v Sloveniji, tipkopis, Urad za makroekonomske odnose in razvoj, Ljubljana.

Strmšnik, Igor (1998a); Predlog dopolnitev sistema razvojnega načrtovanja v luči vključevanja Slovenije v Evropsko zvezo, tipkopis, Urad za makroekonomske analize in razvoj, Ljubljana, 28. grudna 1998.

Strmšnik, Igor (1999); Slovenija in Evropska zveza: ciljni razvojni scenarij, prispevek predstavljen na 7. Srečanju Zveze ekonomistov Slovenije 11. februarja 1999 v Ljubljani.

Šušteršič, Janez (1996); Političnoekonomska kritika evropskega združevanja, objavljeno v: Evropska priloga, Vestnik, 21. marec, Murska Sobota.

Weidenfeld, Werner in Wessels, Wolfgang (1997); Europe from A to Z: Guide to European Integration, Institut für Europäische Politik, Office for Official Publications of the European Communities, Luxembourg.

Vaubel, Roland (1995); The Centralisation of Western Europe, Institute of Economic Affairs, London;

Vrišer, Igor (1999); Pokrajine v Sloveniji, skupina avtorjev, urednik I.Vrišer, Služba vlade RS za lokalno samoupravo, Ljubljana.

Dokumenti:

AGENDA 2000 (1997); Grundsätzliche Bemerkungen der Bundesarbeitskammer, (študija avstrijske gospodarske zbornice k Agenci 2000), avgust.

Bela knjiga (1999); White Paper on Regional Development in Slovenia, F.C. WMEB, Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj, tipkopis, januar.

Evropski parlament (1996); Arbeitsdokument über die Finanzierung der Erweiterung der Europäischen Union: Strukturpolitik; poročal poslanec: Herbert Bösch, 4. junij, tipkopis.

Evropska komisija (1975); Council Regulation EEC No. 724/75, Official Journal of the European Communities, No. L 73, 21.03.1975, Bruselj.

Evropska komisija (1994); Competitiveness and Cohesion: Trends in the Regions, fifth periodic report on the social and economic situation and development of the regions in the community, Office for Official Publications of the European Communities, Luxembourg.

Evropska komisija (1996); Europa fördert die regionale Entwicklung, Regionalpolitik und Kohäsion, druga izdaja, Office for Official Publications of the European Communities, Luxembourg.

Evropska komisija (1996a); First Report on Economic and Social Cohesion 1996, Office for Official Publications of the European Communities, Luxembourg.

Evropska komisija (1998); European Union assistance for regional development: A brief guide for future Member States, Directorate-General for Regional Policy and Cohesion, Bruselj.

Evropska komisija (1998a); 9th Annual Report of the Structural Funds 1997, Bruselj, 30.10.1998;

FLAMSKA (1994); Renewed Flemish Regional Economic Policy, Regional Charters, Ministry of the Flemish Community, Economics Administration, Bruselj.

Flamska (1998); Predstavitev flamskega gospodarstva ob obisku slovenske delegacije, organizirane v okviru sodelovanja EuroInfoCentrov, 7.-11.12.1998, tipkopis.

PHARE (199?); The Phare Programme: An interim evaluation, izdala Evropska komisija.

Svetovna banka (1996); World Bank; World Development Report, New York, Oxford University Press.