Didaktika kaj je predmet poučevanja didaktike?

Čas: glede na otrokove razvojne značilnosti je izpostavljena potreba po aktivnostih brez 

hitenja. Potrebno je upoštevati bioritem otrok. Potrebno je zagotoviti dovolj časa. Da 

otrok ne prekinjamo, ko so aktivni, potrebno je poskrbet za umirjeno klimo v oddelku. 

Področja dejavnosti 

 

 ( jezik, matematika, umetnost, gibanje, narava, družba): vsako

 

  

področje dejavnosti ima zapisane cilje, cilje in primere dejavnosti, ki strokovnim 

delavcem pomagajo pri iskanju ustreznih vsebin. Vsako področje dejavnosti je razdeljeno 

na dve starostni obdobji(1­3 let, 3­6 let). Zapisani primeri za vzgojitelje niso zavezujoči so 

pa dobrodošla upora pri izbiri načinov sledenja zastavljenih ciljev. Področja dejavnosti so 

oblikovana tako, da jih je mogoče smiselno vpeti v različne elemente dnevne rutine. 

Zapisane cilje in primere dejavnosti je moč zasledovati tako znotraj kot zunaj vrtca.

3. Kako je v Kurikulu opredeljena vloga odraslih oseb pri delu z 

otroki?

V tem delu kurikulum usmerja strokovne delavce, da organizirajo situacije v katerih se 

otroci aktivno vključujejo v dejavnosti , rešujejo probleme, ter jih spodbujajo v kritični 

presoji. Odrasli so usmerjeni v navajanje otrok na možnost izbire ( sredstva, dejavnosti­

premišljena ponudba), pa tudi k sodelovanju pri načrtovanju, oblikovanju in sprejemanju 

odločitev ter pri delitvi odgovornosti za skupno sprejete odločitve (moralna vzgoja). V 

nadaljevanju poglavja vloga odraslih je opredeljeno sodelovanje s starši, spoštovanje 

zasebnosti družine, njihove kulture, identitete, jezika, vrednot, prepričanj in stališč seveda 

ob upoštevanju strokovne avtonomije vrtca. Odrasli, ki delajo z otroki morajo svoja 

ravnanja med seboj usklajevati na nivoju oddelka

( usklajenost vzgojitelja­pomočnice), ter nivoju oddelka kot timskega dela.

4. Opišite značilnosti razvoja in učenja predšolskih otrok, 

opredeljenih v Kurikulu?

Otrokov razvoj poteka skozi določene zaporedne stopnje , ki so opredeljene tako s 

kvantitativnimi in kvalitativnimi spremembami; vsi psihični procesi (čustva, govor, mišljenje) 

se razvijajo v vseh razvojnih obdobjih; posamezna področja razvoja so med seboj prepletena 

med različnimi psihičnimi funkcijami( npr.otrok zazna, doživlja in spoznava sebe, svet okoli 

sebe, različne odnose s čustvenega, socialnega, spoznavnega vidika...); v otrokovem razvoju 

so obdobja, ki so najbolj primerna( kritična obdobja), da se otrok nekaj nauči, pridobi 

določeno spretnost na najbolj učinkovit način( plavanje, smučanje, vožnja s kolesom); 

individualne razlike v razvoju so med otroki velike( zlasti v prvih letih njihovega življenja).

Učenje predšolskega otroka temelji na neposredni aktivnosti s predmeti in pridobivanju 

konkretnih izkušenj z ljudmi, stvarmi, razmisleku o dejavnostih, na notranji motivaciji in 

reševanju konkretnih problemov ter pridobivanju socialnih izkušenj; v kurikulu za predšolske 

otroke je na izvedbeni ravni nujen preplet različnih področij dejavnosti in preplet z dnevno 

rutino; vzgoja se mora graditi na otrokovih zmožnostih in ga voditi k pridobivanju novih 

---

izkušenj, spoznanj, doživetij, mu omogočiti izražanje, doživljanje in ga močno čustveno in 

socialno angažirati.Otroška igra je tista dejavnost, ki na najbolj naraven način združuje 

temeljna načela predš.vzgoje, vpliva na intelektualni razvoj, razvoj čutil in čustev, preko igre 

se otrok uči in zanjo porabi največ časa in energije, igra je torej pomembna za otrokov razvoj 

in učenje v predš.obdobju.

5. Kako opredeljujete prikriti Kurikulum v vrtcu?

Prikritega kurikuluma ni mogoče v celoti pojasniti, saj nanj vpliva mnogo dejavnikov

( vzgojiteljeva osebnost, njegova pričakovanja, metode dela, ki jih uporablja, odnosi v 

vrtcu...), poleg tega na prikriti kurikulum močno vplivajo tudi pričakovanja širše družbene 

skupnosti. Tu so še starši in njihova pričakovanja, ki jih imajo v odnosu do vrtca in predšolske 

vzgoje.V odnosu med učiteljem in otrokom nastaja polje učinkov, ki jih ni mogoče pripisati 

premišljenim in načrtovanim ravnanjem, temveč so odraz nezavednih pričakovanj, vrednot 

strokovnih delavcev, ki jih na bolj ali manj zavedni ravni prenašajo na otroke.Prik.kurik. se 

odraža predvsem pri elementih dnevnega reda, ki jih strokovne delavke opravljajo rutinsko, 

na katere se ne pripravljajo načrtno, ter na vedenjskih vzorcih, ki jih tako odrasli, kot tudi 

otroci prevzemajo od predhodnikov. Delovanju prikritega kurikula se ne da povsem izogniti, 

lahko pa zmanjšamo njegove nezaželene učinke, zato je potrebno pristopat k vsem, tudi k 

rutinskim dejavnostim premišljeno.

6. Naštejte področja dejavnosti, ki so opredeljena v Kurikulu za 

vrtce, opišite njihovo medsebojno povezanost področij 

dejavnosti?

---

Ta področja so: gibanje, jezik, umetnost, družba, narava in matematika.

Čisto vsa našteta področja dejavnosti se med seboj povezujejo. Primer: glavna dejavnost 

je matematika, ki se potem povezuje z drugimi dejavnostmi:

•

z jezikom, ko otrok spoznava imena za matematične pojme in se matematično izraža, 

•

z umetnostjo, ki je brez matematike otrokom ne moremo predstaviti 

( npr. Ritem v glasbi, perspektiva v likovni umetnosti...);

•

z naravo, ko otrok meri in išče splošne lastnosti pojavov v naravoslovju,

•

z gibanjem, kjer veliko pogovorov zajema matematične izraze, šteje korake,

•

z družbo, ko otrok rešuje probleme in logično sklepa.

7. Opišite pomen gibanja za otrokov razvoj ter opišite 

najpogostejše gibalne dejavnosti, ki jih izvajamo v vrtcu?

Z gibanjem otok zaznava in odkriva svoje telo, preizkuša kaj telo zmore ter gradi zaupanje 

vase. Gibanje mu daje občutek ugodja, varnosti, veselja, dobrega počutja. Z gibanjem 

otrok raziskuje, spoznava in dojema svet okoli sebe, razvija občutek za ritem in hitrost ter 

dojema prostor in čas. V predšolskem obdobju otrok pridobiva raznovrstne izkušnje 

predvsem z igro, ki mu prinašajo veselje in zadovoljstvo. Z gibanjem si otroci razvijajo 

tudi intelektualne sposobnosti. Preko elementarnih gibalnih iger postopoma spoznavajo 

smisel in pomen upoštevanja pravil igre in se tako tudi socializacijsko krepijo. 

Otroci v vrtcu izvajajo naravne oblike gibanja ( hoja, tek, skoki, lazenje, plazenje, 

plezanje, meti, poskoki, valjanje, dvigovanje, nošenje, potiskanje, visenje, vlečenje), 

ritmično ­plesne in druge kompleksnejše športne dejavnosti( premagovanje ovir, igre z 

žogo, rolanje, kolesarjenje, drsanje, smučanje, plavanje....).

8. KAKO SE PODROČJE GIBANJA POVEZUJE Z DRUGIMI PODROČJI 

DEJAVNOSTI?

Z ustreznimi gibalnimi dejavnostmi si otrok razširja tudi znanje iz drugih področjih. S 

pomočjo različnih igralnih in športnih pripomočkov spoznava barve, oblike, površine, usvaja 

količinske izraze ( veliko­malo, več­manj) izraze za prostorska razmerja ( v, nad, pod,zgoraj 

spodaj,spredaj,zadaj..) časovna razmerja ( počasi,hitro, prej­potem..) ,protipomenske izraze 

( težko­lahko, umazan­čist ..),pri merjenju razdalje se seznanja z merskimi enotami ( korak, 

meter). Ob skupinskih igrah, ki temeljijo na določenih pravilih, ima možnost razumevati 

pravilss in socialne dogovore ( priprava pripomočkov, kdo je na vrsti, delitev igral z 

drugimi..)Med in po različnih aktivnostih opazuje spremembe na svojem telesu ( zakaj je 

---