Pri preprečevanju lahko posredno ali neposredno vplivamo na zavest posameznika. Pri
preprečevanju je potrebno posamezniku pojasniti, zakaj je neka dejavnost napačna,
škodljiva. Če že preprečujemo moramo upoštevati načelo humanosti. Z to metodo
uravnavamo medsebojne odnose (npr.otrok udari vrstnika, ta se pa potem noče več z njim
igratikaznovanje je v tem primeru upravičeno).Sredstva preprečevanja so: vzgojni
nadzor, zahteva, kazen.
4. Katere metode dela najpogosteje uporabljamo v
predšolskem obdobju?
Metoda igre, metoda spodbujanja, metoda pogovora, metoda razlage,metoda
demonstracije.
5. Naštejte in opišite oblike dela, njihove prednosti in slabosti?
Pedagoška teorija pozna 4 oblike dela:
•
Individualno:
Vzgojitelj učitelj daje naloge , navodila za za delo, izbira učno snovsebino, učna
sredstva, nadzorjuje delo in preverja rezultate. Otroci učenci samostojno rešujejo naloge,
pri tem pa ne sodelujejo z drugimi.Ta oblika omogoča uresničevanje načela
individualizacije, kjer vzgojitelj prilagaja naloge glede na sposobnost vsakega otroka
posebej.
P: vsak mora dati vse od sebe, ker je sam, S: nimaš nikogar , ki ti pomaga, te vzpodbuja.
•
Frontalno: gre za delo s celotno skupino , pogostejša je v šoli, uporablja se takrat,
kadar želimo celotni skupini predstaviti enako vsebino (pravljica, poslušanje glasbe,
razgibavanje).S:enosmerna komunikacija, delo je naravno na povprečno razvojno
stopnjo otrokaučenca, pasivnost otrok.P: porabimo malo časa, učitelj se za delo
pripravi doma, učiteljvzgojitelj vpliva na učence in jih motivira.
•
Delo v dvojicah: gre za obliko, ki jo lahko umestimo med individualno in
skupinsko. Lahko rečemo, da je najpreprostejša oblika skupinskega dela.Vsak
udeleženec ima možnost govoriti in prispevati svoje znanje. Omogoča druženje, glede
na interese, stopnjo razvoja... Omogoča učenje od vrstnikov, daje jim občutek varnosti
in sprejetosti.
•
Delo v skupinah: Utemeljitelj skupinskega dela je Frobel.Za to obliko se
odločimo , kadar želimo otrokom približati določene vsebine, pa je zanje potrebna
večja individualizacija ali pa zaradi omogočanja bolj aktivne vloge posameznika.
Pomembno je skupinsko delo in skupna odgovornost vseh članov skupine.
P:aktiviramo otroke, znanje pridobljeno na ta način je trdnejše. S:porabi se veliko
časa, možnost, da nekateri otroci ne sodelujejo aktivno.
6. Kaj so didaktična sredstva in kako pristopamo k njihovi
izbiri?
Didaktična sredstva so vsi predmeti, ki jih lahko otrok uporabi v igri ali pa jih lahko
vzgojitelj uporabi zato, da vzpodbudi otrokovo dejavnost. Didaktična sredstva (materiali)
klasificiramo glede na namen:
•
manipulativna sredstva ( z njimi se rokuje otrok),
•
demonstracijska sredstva ( uporablja vzgojitel ali učitelj pri svojem delu).
Didaktična sredstva so lahko originalna in nadomestki. Izbiramo jih glede na starost otrok.
7. Kaj so didaktična načela in kako jih uporabljamo?
Didaktična načela so vodila znanstvenostrokovno utemeljene smernice, ki so učitelju v
pomoč pri pripravi in izvajanji izobraževalnega programa. Svojo utemeljitev imajo v
vzgojnih, psiholoških in družbenih zakonitostih. Lahko bi rekli, da gre za principe oz.pravila.
Pri posameznih delih vzgojno izobraževalnega procesa (načrtovanju, izvedbi) vstopajo v
ospredje različna načela, vendar je pomembno to, da nikoli ne ravnamo v nasprotju z njimi.
Didaktična načela se nanašajo na celoten in celovit izobraževalni proces, posamezne vidike,
pogoje, kriterije, učiteljeve odločitve, ravnanja. Vloga didaktičnih načel je, da urejajo
strukturo procesa in usmerjajo potek procesa.
8. Naštejte in opišite osnovne značilnosti posameznih načel?
o
Načelo interesa
V vzgojnem procesu je potrebno poskrbeti za aktivno udeležbo otrok. Pri tem nam
je v pomoč: uporaba dejavnih metod, oblik in sredstev vzgoje, demokratičnost
medsebojnih odnosov, kritičnost in samokritičnost ter jasnost vzgojnih ciljev.
o
Načelo nazornosti
To načelo nam pomaga pri tem, kako učencem na najbolj učinkovit način sporočati
določene informacije in kako jih s pedagoškodidaktičnimi pristopi čim bolj
vključiti v izobraževalni proces. Le jasno, stvarno in nazorno delovanje lahko
pripelje do želenih rezultatov. Pri tem je treba izpostaviti pomen zgleda, primerov,
praktičnega navajanja, postavljanja zahtev, izogibanju nepotrebnega besedičenja,
konkretne zahteve (ne preveč splošne in ne preabstraktne).
o
Načelo sistematičnosti in postopnosti
Pri vzgojnem delu se postopoma prihaja do zastavljenih ciljev. Najuspešnejši so
sistematični vplivi, postopni in stalni. Postopnost se kaže v zastavljanju ciljev (od
bližjih, enostavnejših, konkretnejših, lažjih prehajamo na širše in zahtevnejše) ter
postavljanju zahtev pri izbiri vzgojnih sredstev.
o
Načelo smotrnosti oz.ciljne usmerjenosti
Vsak vzgojitelj si mora vnaprej zastaviti vzgojne cilje in vedeti kaj hoče z vzgojo
doseči. Ob tem si izbiramo vzgojne metode, sredstva, dejavnosti, ki so skladni s
cilji. Iščemo povratno informacijo o rezultatih vzgojnega dela. Skrbimo za aktivno
vlogo otroka v vzgojnem procesu, položaj otroka v vzgojnem procesu (objekt
subjekt) ter ustrezno motivacijo otrok.
o
Načelo prilagojenosti vzgoje starostni stopnji
Vzgojo prilagajmo starostni stopnji, razvojni stopnji, dojemljivosti, otrokovim
interesom in čustvovanju. Vsemu temu pa moramo prilagajati vzgojna sredstva in
metode dela.
o
Načelo individualizacije in socializacije
To načelo izpostavlja spoštovanje in upoštevanje razlik in posebnosti posameznika
v vzgojnem procesu in hkrati upošteva in spoštuje družbene zahteve, saj je vsak
otrok individum in hkrati družbeno bitje. Vzgojiteljučitelj mora učenca dobro
poznati, če želi slediti temu načelu.
o
Načelo pozitivne usmerjenosti
Pri vzgoji vedno izhajamo iz pozitivnih lastnosti otrokaučenca. V vzgoji
prevladuje demokratični stil vodenja in pozitivna vzgojna sredstva in metode. To
Dostları ilə paylaş: |