Stenografski bele[KI

Trajko Veqanoski: Blagodaram i jas.

Replika ima gospodinot Zoran Stavreski, minister za finansii.

Zoran Stavreski: Blagodaram pretsedatele, blagodaram za uka`uvawata na pratenikot Makraduli. Dobro e {to konstatiravte deka sme razli~ni i toa e dobro i za makedonskata javnost da go znae. Sepak, ako mo`am da sublimiram gospodine Makraduli od ova izlagawe, ima edna klasi~na prikazna vo va{eto izlagawe koja {to e karakteristi~na za 99,9% od politi~arite vo cel svet vo site zemji, a toa e deka site dobri idei im doa|aat ili otkako }e im zavr{i mandatot, ili pred da im dojde sledniot mandat. Zna~i, vie se zagri`ivte za mnogu statusni grupi vo op{testvovo i vie i va{ite prethodnici {to diskutiraa, po~nuvaj}i od branitelite, ste~ajcite, vinarite, prosvetnite rabotnici, ne znam zo{to ne gi re{ivte vo va{iot mandat. Praa{aweto e mnogu prosto, ili zo{to ne gi stavivte vo va{ata idna programa, pa tamu da gi re{avate. I tamu ne vidov ni edna edinstvena brojka kolku }e gi podr`ite zemjodelcite. Zo{to ne ja re{ivte Agencijata za razvoj na investicii, ili Agencijata za stranski investicii? Zatoa da konstatirame deka sme razli~ni, na{iot koncept e ovoj. Nie smetame deka zemjata treba da se promovira vo svetot za da mo`e i politi~ki da ne prepoznaat. Makedonija kako Makedonija ima aspiracii za ~lenstvo vo NATO i vo Evropskata Unija i site tie lu|e kade {to zboruvame za potencijalot na Makedonija kako destinacija za investicii, ja zapoznavaat Makedonija po ne{to dobro. Se nadevam }e se slo`ite. Sepak, zboruvame za niski danoci, za nekoi pozitivni raboti, a ne zboruvame za nekoi negativni {to gi ima{e prethodno. Zna~i, del od benefitot e politi~ki od korista, a del }e bide ekonomski. Vo toj del ima nekoi rezultati. Se nadevame }e dojdat i podobri rezultati.

Vtora rabota za koja {to sakam da se osvrnam e edna zabele{ka so koja {to ne mo`am da se soglasam, a toa e, kako {to vie go ka`avte, ne EU koncept na rebalansot. Pretpostavuvam sakavte da ka`ete deka rebalansot ne e naso~en kon naporite za evropska integracija. Verojatno vle~ete konstatacii od nekoi stavki {to se ne znam koi, bidej}i ne gi spomnavte, me|utoa, jas ve razuveruvam deka toa e celosno neto~no i sakam u{te edna{ da vi potvrdam. Ovaa Vlada, kako i va{ata Vlada prethodna na gospodinot Bu~kovski i prethodnata na gospodinot Crvenkovski i idnite vladi vo Makedonija }e bidat i se orientirani kon evropskite integracii, mislam deka po toa pra{awe ne e dobro da se delime.

Trajko Veqanoski: Kontra replika ima gospodinot Jani Makraduli.

Jani Makraduli: Blagodaram pretsedatele.

Nekolku primeri. Zo{to gi ukinavte toga{ stipendiite za EU postdiplomski studii? Ednostavno namesto 22 promotori, vie mo`e 40 postdiplomci vo Germanija da finansirate na postdiplomski studii.

Vtora rabota, vie mo`ebi imate dobri spotovi, ama efektot e nula. Vo prvite 9 meseci kolku imate uvezeno elektri~na energija, tolku ima stranski investicii. Efektot e nula. Site vi velat, ne se niskite danoci najdobrata reklama za investirawe. Stabilno sudstvo. [to mislite, kolku ja ~ini Makedonija vo negativna smisla izjavata na na{iot iselenik od Radovi{ koj {to vika: ne vlo`uvajte vo Makedonija, tamu sudstvoto e korumpirano. I na kraj, pa vie ne zboruvajte za kradewe na idei i programi. Site na{i {to sme gi predlo`ile vo prethodnite tri godini, sega vie vo tr~awe koga ne odi premierot nekoga{ na rabota, gi predlaga tuka i energetska siroma{tija i za dvornoto mesto. Pa ve molam?

Trajko Veqanoski: Replika ima gospo|a Vladanka Avirovi}, povelete.

Vladanka Avirovi}: ]e repliciram vo delot kade {to kolegata se slu`e{e so revizorskite izve{tai i so konstatiranite nepravilnosti. Dobro e kolega, koga imate nekoja bazi~na podloga vo smisla na toa kritikite da bidat upateni, ama ako se izdr`ani. Da vi ka`am deka vlasta ja predadovte so 110 milioni evra nezakonsko i nesovesno rabotewe kade {to ministrite bea va{i. Zna~i, toa e oficijalen podatok od Dr`avniot zavod za revizija. Zna~i, ako sakate da kritikuvate, prvo treba da gi otvorite tie izve{tai, da napravite sporedbena analiza kade se e potro{eno. I sega koga ste vo opozicija da kritikuvate, ama so usul. Toa e edna rabota.

Vtorata rabota {to sakam da ja ka`am e deka ne pametam deka ja predadovte vlasta so nekoi krupni zafati vo vrska so finansirawe na zemjodelieto. Zavr{ivte so va{eto vladeewe so pet, {est milioni evra vo zemjodelieto kako investicii. Kako }e otidevte vie vo Evropa. I zatoa nemojte da go defokusirate vnimanieto deka nie kako del od ovaa vladea~ka struktura i mnozinstvo ne sakame da vleze Makedonija vo Evropskata Unija.

Prvo, sega se pravi farm registarot. Ne postojat takvi subvencii koi {to bi se sporedile apsolutno pome|u va{eto vladeewe i sega{noto. Samo ovaa godina 70 milioni evra se odlevaat vo subvencionirawe i pomagawe na zemjodelieto. Sporedete go toa so 5-6 miliona, rezultatot }e go vidite. I zatoa e dobro bazi~no da bidete pripremeni, narednata godina tamu ne se kratat sredstva. Tamu voop{to ne se zafa}aat sredstva so ovoj rebalans. Dobro e gra|anite da go znaat. Voop{to ne se zafa}aat transferite i socijalnite dava~ki na dr`avata. Se odvojuva i ponatamu penziite da bidat na isto nivo, platite da bidat na isto nivo. Nemojte da ka`uvate deka nevrabotenosta koga ja predadovte vlasta e na ponisko nivo otkolku sega. Zna~i merkite koi {to se prezemaat vlijaat na toa da ima kolkava tolkava stabilnost. I vie ka`uvate deka vo tie razvojni zoni, ako vas vi se dava{e tolku sredstva, vie }e izvezuvavte softver za cel svet. Pa zo{to toa ne go napravivte koga bevte na vlast? Neka vi dadea vas, vie da napravevte takvi re{enija i ubavo }e izvezuvavme nie, }e bevme sre}ni vo Makedonija. I danocite, ka`ete, sekoga{ gi zgolemuvate koga ste na vlast. Kade gi tro{ite? Napravivte nekoi krupni investicii? Vidovme nekoi golemi hidrocentrali vo Makedonija, uvozot na struja se namali vo Makedonija.

Trajko Veqanoski: Blagodaram.

Kontra replika gospodinot Jani Makraduli, povelete.

Jani Makraduli: Blagodaram.

Dobro, vo delot na ona {to go ~ita{e napi{anoto jas voop{to za zemjodelieto ne zboruvav. ]e repliciram vo nekoi delovi {to mi li~ea deka se del od mojot govor.

Prvo, SDSM si otide so 226 milioni evra pari ostaveni od proda`bata na ESM. Toa premierot go potro{i vaka (poka`uva gest so rakata) za reklami i spotovi vo sekunda.

Vtoro, go ~itam Revizorskiot izve{taj na Dr`avniot revizor {to vie go glasavte. Veli, premireot, Vladata, ne e ostvareno zakonsko i namensko koristewe vo cela to~ka 11.4. Koga }e go soberete toa e 3,2 milioni evra. Ima od kogo da u~at drugite. Zatoa, {tom premierot zloupotrebuva 3,2 milioni evra, mo`ete da zamislete, Mile, koga }e mu trgne rakata, stignuva do 21. Antonio do 26.

Potoa, premierot tro{i 15 milioni evra na reklami. Pa normalno, koga ima milijarda evra Buxet. Zo{to tie 15 milioni evra ne gi dade navistina za zemjodelcite, a ne da gi dava za reklami, za spotovi, da se slika i pesni da mu pi{uvaat.

Trajko Veqanoski: Blagodaram gospodine Jani Makraduli.

Replika ima gospodinot Derkoski Oliver, povelete.

Oliver Derkoski: Blagodaram pretsedatele.

Po~ituvani kolegi, po~ituvan minister,

Stilot na diskusijata na gospodinot Makraduli nalikuva{e na ona {to postojano go slu{ame ovde vo sobraniskata sala, bez argumentirano napa|awe na politikata na Vladata, ona {to go pravi Vladata i vo stil se prodol`uva od strana na prateni~kata grupa na SDSM. Toa ne e ni{to novo.

Veselata matematika {to se obide gospodinot Makraduli da ja prika`e ovde deka 2+3=5, pa 5+8=13, pa 13-4=9 itn, od ovde, od onde, seto toa gospodine Makraduli nalikuva na ona {to postojano go diskutirate.

Zna~i, ovoj rebalans na Buxetot, ednostavno e soobrazuvawe so realnata sostojba na ekonomijata vo Makedonija i od toj aspekt taka treba da go gledame.

Ona {to vie se obidovte da go napravite, navistina se obidovte da izvrtite nekolku tezi, vo smisla na toa da gi ispolitizirate do maksisimum site raboti {to se iznesuvaat vo ovoj Predlog na rebalans na Buxet i ne dr`i nikakvo mesto.

Tro{ocite {to gi naveduvate vo odnos na revizorskite izve{tai na Dr`avniot zavod za revizija postojano gi slu{ame va{ite komentari na Izve{tajot na Dr`avnio zavod za revizija, me|utoa seto toa navistina ne odi vo nasoka na toa da ponudite nekoi re{enija.'

Ovaa va{a diskusija nalikuva{e pove}e na obid da navedete nekoi re{enija za Makedonija kako {to gi narekuvate vie, me|utoa tie re{enija nikako ne se pokrepeni so nekoja cvrstina, so nekoja osnova {to bi ja imale.

Navistina, samo mo`am da za`alam za dene{nite diskusii, i od prethodnite diskutanti koi gi slu{navme, toa se diskusii bez argumenti i obid za politizacija na diskusijata za rebalans na Buxetot, namesto argumentirana diskusija, so isklu~ok na eden diskutant {to sega go slu{navme gospodinot Manasijevski. Toj, do nekade se obide ne{to da argumentira vo svojata diskusija, me|utoa se drugo be{e obid za politizacija na Predlogot za rebalans na Buxetot.

Smetam deka, dokolku se obidete da gi naso~ite va{ite diskusii vo druga nasoka, }e bide pouspe{na i va{ata prateni~ka grupa i samata dene{na sednica. Blagodaram.

Trajko Veqanoski: Blagodaram.

Gospodinot Makraduli Jani ima kontrareplika, povelete.

Jani Makraduli: Blagodaram.

Studentite gi tepate na plo{tad, ovde ne ni davate da zboruvame i ni ka`uvate kako da zboruvame. Ne daj Bo`e da ni ka`uvate {to da ka`eme.

Jas samo ~itav {to pi{uva vo Rebalansot. Ako ne ste go pro~itale toa e va{ problem. Vo Rebalansot pi{uva deka Makedonija }e dade za pove}e plati, za razlika od toa {to go ka`a gospodinot Stavreski, deka dava kolku za plati, tolku i za dogovorni uslugi. Pi{uva deka vo Agencijata za stranski investicii, iskreno ne znam koj ja formira, pove}e pari ima za dogovorni uslugi otkolku za plati, deka ima 100 milioni evra pomalku, odnosno 900 iljadi evra pomalku pari za razvoj na energetika, ama platite se zgolemuvaat i pi{uva deka, edinstveno pokraj Vladata, pove}e pari ima za finansirawe na glupi objekti: `i~ara na Vodno, fontana {to tri godini ja gradite itn.

Koja brojka ne e argumentirana? Na Dr`avniot zavod za revizija, i vie kako i Avirovi} ste glasale za nego. Tuka pi{uva deka premierot zloupotrebil 3,2 milioni evra.

Trajko Veqanoski: Blagodaram.

Zavr{ivme so kontra repliki.

Sleden spored redosled na prijaveni za zbor e gospodinot Andonov Mile, povelete.

Mile Andonov: Blagodaram pretsedatele.

Po~ituvan minister za finansii, po~ituvani kolegi i kole{ki pratenici.

Doma{nata ekonomija e vo seriozna opasnost. Toa e surova realnost. Ova e godina, 2009, koga krizata go zema najgolemiot zamav. Imame rekordni proekcii na Buxetot, Buxet {to deneska po vtor pat go rebalansirame. Ako Buxetot ne be{e donesen vo segmenti na politika na izbori od 2009 godina, sepak deneska pomalku }e zboruvavme politi~ki, pove}e }e gi eksploatiravme ekonomskite pokazateli i atributi otkolku da vmetnuvame i politika vo eden vakov seriozen dokument za `ivotot na gra|anite, na firmite i voop{to za ekonomskata sostojba na Republika Makedonija.

Zna~i, ovoj Buxet {to deneska, vtor pat go rebalansirame be{e donesen vo funkcija na politikata, vo funkcija na izborite od 2009 godina, lokalni i pretsedatelski, i kako takov be{e najglomurozen i najgolem donesen so 2 milijardi i 800 iljadi evra. I samo dva dena po zavr{enite izbori, usledi prviot rebalans na Buxetot, so toga{niot minister za finansii gospodinot Trajko Slaveski.

Toga{, toj rebalans be{e nazna~en deka e antikrizen, so sklop na antikrizni merki, {to znaeme, bea vospostaveni vo trite stolbovi: za~uvuvawe na makroekonomskata politika, pomo{ na realniot sektor i ekonomijata, najmnogu preku kreditite od EIB i okolu pottiknuvaweto i za`ivuvaweto na izvozot odnosno izvozno orientiranite kompanii.

Me|utoa sega, eve oktomvri, ve}e imame tret rebalans, sega{niot minister gospodinot Stavreski veli deka toj ne e anti krizen, ve}e e antireciski, vtor rebalans na Buxetot za 2009 godina, {to krajno, eve prvata konstatacija, prvata re~enica, pak }e ja povtoram, veli deka na{ata ekonomija e vo seriozna opasnost i toa e realnosta.

Me|utoa, {to sledi ponatamu i zo{to nie ne znaeme kako }e ja zavr{ime ovaa godina? Dali seto toa {to go predviduva Ministerstvoto i Vladata na Republika Makedonija }e se ostvari i }e se zape~ati so ovoj rebalans ili toa voop{to nema da se ostvari pa }e imame potreba i od tret rebalans na Buxetot za 2009 godina. Li~no ne veruvam deka }e imame tret rebalans na Buxetot za 2009 godina, od prosta pri~ina {to Vladata ve}e na golemo raboti na Buxetot za 2010 godina, {to po zakonskite normi i rokovi treba vo noemvri ovde da ni go pretstavi pred nas, pratenicite. 100% sum ubeden deka Vladata na krajot na dekemvri }e ni servira edna prenamena na buxetskite sredstva pome|u korisnicite na buxetskite sredstva i toa na krajot na godinata na dva- tri ili pet dena na zavr{etokot na 2009 godina i tamu site alocirani sredstva }e gi prenameni, eve }e ka`am vo Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, vo Ministerstvo za transport i vrski, vo ELEM, vo MEPSO, vo javni pretprijatija i taka nekako }e ja skrpi 2009 godina za `al, mnogu nepovolna, mnogu nedore~ena od strana na Vladata.

Zo{to mnogu nedore~ena od strana na Vladata od spravuvaweto so posledicite od krizata? Pra{awe e dali so vakov Buxet, so vakva struktura na Buxetot i vakva politika {to ja vodi Vladata na Republika Makedonija }e be{e pri~ina samo ekonomskata kriza ili voop{to politkata? Me|utoa eve, }e ka`eme deka i politikata ima golem del od realizacijata na ekonomskite dejanija vo Republika Makedonija.

Od kade da po~nam sega, }e po~nam od krajot, od ekspozeto na ministerot za finansii {to deneska ni go ka`a okolu ovoj rebalans na Buxetot za 2009 godina.

Ovde }e gi spomnam amandmanite {to me|uprvite gi ka`a ministerot, }e spomnam za kapitalnite rashodi i }e spomnam za procenkite odnosno proekciite na Vladata na Republika Makedonija {to zo{to vakov rebalans ni nudi i {to o~ekuva od ovoj rebalans.

Prvo za amandmanite po~ituvan minister, a ova se odnesuva i za site pratenici od opozicijata i pozicijata. Rekovte deka od 153, {to e to~no, deka 153 ima podneseno amandmani, od niv samo 13 se usvoeni, 10 se povle~eni i 130 se odbieni od strana na Vladata.

E sega, od tie 13 amandmani {to se podneseni, prvo i prvo gi nabrojavte amandmanite {to se odnesuvaat za potreba od finansiski sredstva za Sobranieto na Republika Makedonija. Zna~i, ne samo za nas pratenicite, tuku i za site slu`bi koi se vklu~eni vo rabotata na ova Sobranie, kako edna od trite koncentrirani vlasti vo Republika Makedonija. Edniot be{e za podr{ka na kancalariite, na asistentite, na pratenicite, po nivnite gradovi, a vtorata be{e, vtoriot rebalans be{e vo su{tina i vo funkcija na raboteweto na pratenicite, za obavuvawe na nivnata osnovna dejsnost za koja {to ovde sme izbrani i vo funkcija ne samo na gra|anite na Republika Makedonija, tuku i po{iroko.

Ova e vistina {to go ka`avte, to~ni bea i brojkite, to~no be{e i zo{to bea prifateni amandmanite. Me|utoa, ako posledovatelno vidime koi se ostanatite 11 amandmani, {to bea prifateni, vie, vo va{eto ekspoze, taka e i vo Izmenite na Buxetot, velite 50 iljadi denari za edno, 100 iljadi denari za drugo, 200 ilajdi za treto. I toa e to~no. Me|utoa toa za mene, kako pratenik, mi pre~i zo{to vo Sobranieto na Republika Makedonija prvo bea skrateni tolku mnogu sredstva, pa nie kako Komisija za finansirawe i buxet i kako pratenici da doa|ame kaj vas Vladata, da barame sredstva da gi odobruvate i ovde da ni velite - eve nie kako Vlada na vas pratenicite vi davame sredstva za da ja obavuvate va{ata funkcija do krajot na 2009 godina. toa nekako, za mene kako pratenik visi, na koj na~in be{e ka`ano, na koj na~in be{e do toa dojdeno za toa da bide taka deneska ka`ano.

Sega }e zboruvam za kapitalnite rashodi i za procenkite.

Procenkite, prvo, Buxetot go donesovte so 5,5% proektiran rast na bruto doma{niot proizvod, za da kaj prviot rebalans, {to go donesovte vo maj, rekovte deka ne e ve}e 5,5% tuku e 1%. Se skratija okolu 180 milioni evra za da sega, vo oktomvri go donesuvate vtoriot rebalans so minusno 0,6% pad na bruto doma{niot proizvod na Republika Makedonija {to ne{to ne se sofpa|a so proekciite {to gi dobivame ne samo od opozicijata, ne samo od Statistika, ne samo od nekoi porelevantni institucii kako {to se Upravata za javni prihodi, komorite, sindikatite, odnosno dobivame razli~ni proekcii od va{ite i od va{ite kolegi ministri.

Eve, ministerot bez resor po ekonomski pra{awa Pe{evski re~e deka padot na bruto doma{niot proizvod sea }e se predviduva okolu 1%. Ministerot za ekonomija Besimi re~e deka toa mo`e da bide i 1,5% pad na bruto doma{niot proizvod. A vie kako Ministerstvo za finansii velite deka e -0,6%. Da ne ja zemame Narodna banka na Republika Makedonija, MMF, koi isto taka predivduvaat pad na bruto doma{niot proizvod na Republika Makedonija vo poslednite kvarteli ili celosno zavr{uvawe na 2009 godina so nekade okolu 1,5% -2%. Nie se somnevame deka ovie procenti, ovie kratewa na Buxetot za 9%, odnosno 9,6% vo prihodnata i 9,2% vo rashodnata strana se nerealni. Deka na eden na~in nema da se ostvarat onie predviduvawe na Vladata i stabilizacija na ekonomskite pojavi, odnosno ekonomskata stabilnost vo ovoj period od 2009 godina, {to sleduva do krajot.

Okolu kapitalnite rashodi bi citiral nekoi stavki od Buxetot na Republika Makedonija, sepak da zboruvame konkretno i so brojki. Morame da go vklu~ime i toa.

Bi ka`al deka vo uslovi na kriza, sekoj Buxet mora da ima dve komponenti. Ednata e razvojna komponenta, kade {to se kreira i razvivaat kapitalnite investicii, a vtorata kompnenta e socijalnata bezbednost. Ovde spa|aat gra|anite, javnata potro{uva~ka, stabilizirawe i zgolemuvawe na javnata potro{uva~ka i firmite - realniot sektor.

[to Vladata na Republika Makedonija so ovoj rebalans pridonese za ovie dve komponenti da bidat vklu~eni vo ovoj rebalans na Buxetot.

Prvo, }e trgneme kaj zgolemuvaweto na stavkite na ovoj rebalans, vtor po red po odnos na Buxetot, donesen osnovniot za 2009 godina.

Ovde veli dogovorni uslugi stavka 134 poglavje 425. Zna~i od 414.930.000 denari sega se zgolemuva na 519.387.000 denari, toa e pove}e za dogovorni uslugi za 104 milioni denari.

Kaj ekonomskata promocija zgolemuvaweto e od 364 milioni denari na 466 milioni denari, zna~i 102 milioni denari.

Kaj komunalnite uslugi, greewe, transport, komunikacii, strana 160 poglavje 1 veli, za{tita od spasuvawe, kupuvawe mebel, oprema, tamu pretpostavuvam deka se avionite protivpo`arni, se zgolemuva stavkata od 265 od 194 milioni denari na 679 milioni denari 210, toa e pove}e za 413.310 milioni denari.

Subvencii za javnite pretprijatija gi spomnav ELEM, MEPSO, ovde od 718.200.000 denari predvideni vo Buxetot za 2009 godina strana 194 poglavje 461 se zgolemuvaat na 1.485.000.000 denari. Zna~i pove}e 766 milioni denari.

Ili dogovorni uslugi za kulturno umetni~ki manifestacii, strana 295 poglavje 425 se zgolemuvaat od 65 milioni denari na skoro 118 milioni denari, zna~i pove}e za 52 milioni denari. Site ovie se nekapitalni zgolemuvawa, nesu{tinski zgolemuvawa.

A kade namaluvame so ovoj rebalans?

Eve, izgradba na socijalni stanovi. Buxetot za 2009 godina veli predvideni se 287 milioni denari. Sega so rebalansot se sveduvaat samo na 55 milioni denari ili pomalku za 231 milion denari. Programata za socijalni stanovi koja ja vetivte na gra|anite da se ostvari od 2007 do 2012 godina za pet godini so izgradba na 1708 stana vo 39 zgradi ili 19 grada vo Republika Makedonija, zna~i nema da ja realizirate po osnov na Buxetot na Republika Makedonija zna~i sredstva od Buxetot, }e ja realizirate so zadol`uvawe na Republika Makedonija so 25 milioni evra kaj Evropskata banka za podr{ka i razvoj. Zna~i, so kredit.

Vo kampawite predizborni, izborni, nikade ne rekovte deka }e gradite socijalni stanovi so kredit, sekade velevte deka vie kako Vlada }e se zalo`uvate i }e gi realizirate tie socijalni stanovi od sredstva na Buxetot.

Investicii vo `elezni~kata infrastruktura, predvideni 373 milioni denari so Buxetot, so rebalansot se sveduvaat na 230 milioni denari. Zna~i, pomalku 142 milioni denari.

Borba protiv korupcijata i organiziraniot kriminal od 51 milion predvideni, so rebalansot svedeni na 12 milioni, pomalku 39 milioni denari za 2009 godina.

Pottiknuvawe na vrabotuvaweto, od 712 milioni denari predvideni, so rebalansot se svedeni na 564 milioni denari, zna~i pomalku 150 milioni denari za pottiknuvawe na vrabotuvaweto.

Vo socijalnite nadomestoci po osnov na pravata na detska za{tita od 920 milioni predvideni se sveduvaat so rebalansot na 761 milion denari, pomalku 158 milioni denari.

So ova gospodine minister sakav da vi uka`am deka ne samo edna, tuku dvete komponenti na Buxetot koi moraa da bidat sodr`ani vo rebalansot odnosno korekcijata za 2009 godina razvojnata i socijalnata se zadovoleni. Ne gi poddr`uvate. Ne znam kako }e mu pomognete na makedonskiot gra|anin, kako }e i pomognete na makedonskata ekonomija, na realniot sektor da izlezat od ovaa kriza za koja velevte deka }e ja zaobikoli Republika Makedonija, za koja velevte deka po izvesno vreme mo`ebi Republika Makedonija kako mala i otvorena ekonomija }e ima pridobivki od ovaa svetska ekonomska kriza, no eve svedoci sme deka surovata realnost e poinakva, deka nie kako dr`ava, kako realna ekonomija se zafa}ame so edna surova realnost.

Okolu amandmanite, ima{e 130 amandmani odbieno. Prvo ima{e amandmani kade nie kako opozicija velevme da se namali direktno prihodnata strana na buxetot vo smisla osloboduvawe i olesnuvawe na firmite okolu pla}awe na dava~ki za vrabotenite so eden uslov ili koncept koj Vladata }e go promovira, normalno, vo toj period tie firmi, kompanii, posebno trudointenzivnite kako tekstilnata, ~evlarskata, metaloprerabotuva~kata, drvoprerabotuva~kata i drugi }e zemat vo predvid da ne gi ispu{taat vrabotenite od rabota vo narednata godina, a za toa, Vladata da dava, da kompenzira ili subvencionira del od socijalnite pridonesi od 2000 denari po vraboten.

Na toj na~in sakavme da gi namalime prihodite, da ne se tro{at nerealno za nekapitalni ostvaruvawa i da go za`iveeme realniot sektor, da mu dademe malku pomo{ vo ovie negativni ekonomski uslovi. Velevme da se namalat kupuvaweto na mebel i dogovornite uslugi {to gledame deka ne e taka vo rebalansot, a od druga strana nie predlagavme amandmani za energetska siroma{tija vedna{ da bidat sprovedlivi, a ne vo 2010 godina vo juni mesec, velevme subvencii za ogrevno drvo, za socijalni stanovi, za ste~ajcite, za branitelite, ona {to i vie go potvrdivte, velevme za izgradba na infrastruktura za Koridorot 8 i Koridorot 10, baravme sredstva za regionalniot pat M-5, Veles - Del~evo, {to e oska na isto~na Makedonija i koja normalno vo vakvi uslovi, pa i da ne ka`am nade` za izgradba na kargo aerodrom vo [tip. Bez takva investicija ili bez takva infrastruktura na toj pat te{ko da se ostvari taa va{a zamisla. Zna~i, koga vo juli imavte mal suficit vo Buxetot, imavte sobereno okolu 1,5 milioni evra i toga{ vie zaedno so direktorot na Upravata za javni prihodi, pa i premierot rekovte deka zastanuvaat negativnite posledici od krizata, Republika Makedonija }e za~ekori vo pomirni vodi od slu~uvawata od krizata, do`iveavme tu{ nie kako ekonomija i kako dr`ava vo avgust, kade od 1,5 milioni evra imame deficit za mesec avgust od 15 milioni evra pomalku sobereno pari vo Buxetot na Republika Makedonija po odnos na predvidenoto. Zna~i, tu{, ne{to {to ni go potvrdi realniot sektor od komorite, ne{to {to ni go potvrdi i Dr`avniot zavod za statistika deka industriskoto proizvodstvo vo Republika Makedonija za juli mesec opadna za 20%. Deka vrabotenite do krajot na juni 2009 godina se zgolemil za 37 iljadi novo nevraboteni vo realniot sektor, toj podatok v~era ni go dade direktorot na Upravata za javni prihodi koga go razgleduvavme raboteweto na upravata za javni prihodi za 6-te meseci od 2009 godina koj podatok e nepobiten od pri~ina {to so konceptot na bruto plati po aplikaciite podnesuvani od strana na firmite na po~etokot na januari do krajot na juni 2009 godina se vide deka vkupno nad 35 iljadi rabotnici se stavaat na platen spisok voop{to vo Republika Makedonija za zemawe na plata. Toa e direktno namaluvawe na vrabotenite vo Republika Makedonija.

Ponatamu, od 30 iljadi firmi so blokirani smetki vo januari 2009 godina so 30.06.2009 godina se zgolemuvaat na 36 iljadi, a samo vo avgust u{te iljada novi firmi so blokirani smetki.

Smetam deka ovaa Vlada mora malku pove}e, posmelo i so pokonkretni ekonomski merki za realniot sektor da ja za`ivee ekonomijata vo Republika Makedonija, a sepak za toa }e bideme svedoci so predlo`eniot buxet za 2010 godina. Inaku, vaka }e bide u{te polo{o. Blagodaram.