Stenografski bele[KI

Trajko Veqanoski: Blagodaram i jas.

Za replika e javen gospodinot Mukoski Krsto, povelete.

Krsto Mukoski: Blagodaram po~ituvan pretsedatele, po~ituvan minister, po~ituvani kolegi,

Kolega iskreno so va{ata diskusija kaj mene se javija odredeni dilemi, vrz osnova na va{ite iska`ni podatoci za odredeni slu~uvawa vo makedonskata ekonomija, konkretno vo delot na zgolemenoto oddano~uvawe.

Makedonija svoeto opstojuvawe, stopanstvoto vo Republika Makedonija go temeli isklu~ivo vrz dano~nata politika, mislam deka tuka e osnovniot argument i temelot na koj {to denes vo ovie uslovi na svetska kriza izdr`uva makedonskoto stopanstvo. Makedonija e lider vo odnos na dano~nite stapki vo Evropa. Imame najniski stapki zna~i na personalen danok, najniski stapki na danokot na dohod, imame namaleni stapki na danokot na dodadena vrednost za odredeni proizvodi i uslugi. Samo za va{a ilustracija ako zememe vo sosedstvoto site zemji vo svoite politiki za spravuvawe so krizata vovedoa dopolnitelni danoci. Edna Slovenija vo momentov voveduva danok na biznismenite, danok na dohod na biznismenite, Hrvatska vovede krizen danok {to go nare~e, Srbija za da na nekoj na~in spre~i galopira~kata inflacija, za da go za{titi kursot na dinarot voveduva dopolnitelno zgolemuvawe na danokot na dodadena vrednost. Ona {to vie go istaknavte deka e zgolemeno pribiraweto na sredstva od oddano~uvawata, jas go gledam vo delot na sproveduvawe na fiskalna disciplina i vo kumulativno zgolemuvawe na iznosot na danocite.

Vo va{ata diskusija iska`avte deka Makedonija ovaa godina ima rekordni zadol`uvawa. Da. Napravivme nekolku zadol`uvawa, me|utoa mislam deka tie zadol`uvawa se pred se vo interes na pomo{ na stopanstvoto. Zna~i, napravivme zadol`uvawa za dodeluvawa na uslovno eftini krediti so niski kamatni stapki za malite i sredni pretprijatija koi {to go so~inuvaat kosturot na stopanstvoto i napraivme nekolku zadol`uvawa za krupni infrastrukturni proekti so koi {to treba da go pokreneme stopanstvoto. I povtorno edna komparativna analiza za sosedstvoto, zna~i samo Slovenija samo ovaa godina ima preku milijarda i 400 milioni evra dopolnitelni zadol`uvawe. Srbija zna~i, da bara dopolnitelen kredit za pokrivawe na dr`avnite rezervi za za{tita na kursot na denarot. Hrvatska isto taka napravi dopolnitelni zadol`uvawa, napravi tret rebalans na Buxet za da mo`e da ja izdade evroobrvrznicata, se soo~uva so seriozni problemi na nelikvidnost. Zna~i, neosporen e faktot deka napravivme zadol`uvawa, me|utoa ako zememe komparativnost barem so sosednite zemji, ako zememe za {to gi upotrebivme tie sredstva, mislam deka se navistina pravilno iskoristeni. Blagodaram.

Trajko Veqanoski: Blagodaram i jas.

Gospodinot Manasievski Jovan kontra replika, povelete.

Jovan Mansievski: Blagodaram gospodine pretsedatele.

Zna~i, gospodine Mukovski , ne e sporno jas toa mnogu pati sum go istaknuval na Komisijata, opozicijata }e podr`i duri pogolem buxetski deficit, ako toj se koristi za razvojni infrastrukturni proekti. Me|utoa {to imame. Zadol`uvawata stranski od predvidenite od minatata godina sme imale tri milijardi zadol`uvawa vkupno, ovaa godina ripame na 14 milijardi, a kapitalnite rashodi minatata godina zna~i bile 20 milijardi, a sega }e bidat 19 milijardi. Zna~i ne{to ne {tima vo ovie brojki. Ovie 10 - 11 milijardi denari {to gi zemame ekstra se taman tolku predvideni za da go pokrijat tekovniot deficit. Tokmu tekovniot deficit Vladata go planira na 11 milijardi i 500 milioni denari. Zna~i, ne e sporno da imame deficit, tuku kako go tro{ime i za koi nameni. Blagodaram.

Trajko Veqanoski: Blagodaram.

Ministerot za fiannsii, gospodinot Zoran Stavrevski replika, povelete.

Zoran Stavtrevski: Blagodaram.

Po~ituvan pretsedatel, po~ituvan pratenik Manasievski, vi blagodaram za uka`uvawata i va{ite sugestii i razmisluvawa za rebalansot za Buxetot za 2009 godina.

Nie imavme razli~ni mislewa za dosta od ovie raboti za vreme na diskusijata na Komisijata, verovatno i denes }e ostaneme so razli~ni mislewa, zatoa i go koristam ovoj termin namerno razli~ni mislewa, a ne nekoi po te{ki termini od va{iot vokabular {to gi upotrebivte za toa deka imame pervezna logika ili ne{to sli~no,. Jas nema da koristam takvi termini }e ostanam na toa deka se razlikuvame vo mislewata zatoa kako treba da se pristapi kon izrabotkata na ovoj rebalans, kako treba da izgleda strukturata na eden Buxet vo edna krizna godina.

Dozvolete vo toj kontekst da objasnam deka so ogled deka i vie pobaravte ne{to da ka`am ne{to i za filozofijata ekonomska na ovaa Vlada. Jas mislev deka e dovolno jasna filozofijata na ovaa Vlada na ekonomski plan, a taa se sostoji od dva segmenti, ekonomska sloboda i nisko ramno oddano~uvawe. Tie dva segmenti, tie dva postulati se kako {to znaete postulati na konzervatisti~kite partii na partiite {to veruvaat deka e podobro pomalku danoci da se zemat od stopanstvoto, da se ostavat pove}e na raspolagawe na firmite. I toa e ona {to nie go pravevme i prethodno vo izminatite dve tri godini, i {to spored na{eto miselwe e edno od klu~nite objasnuvawa od klu~nite argumenti zo{to rezultatite vo makedonskata ekonomija ovaa godina se podobri otkolku rezultatite re~isi vo bilo koja druga ekonomija vo Evropa.

Zna~i, zboruvame za relativnite ostvaruvawa vo edna vakva krizna godina. Za toa da ne bide deka tvrdi Zoran Stavevski ili negira Jovan Manasievski, jas }e se povikam na MMF, na Svetska banka, instituciite {to gi ocenuvaat na{ite ostvaruvawa, i kako {to znaete MMF neodamna izleze so proekciite i za 2009 i za 2010 godina, revidirani proekcii koi {to povtorno nezavisno {to se razlikuvat od nekoi proekcii drugi {to se napraveni poka`uvaat deka vo Jugoisto~na Evropa, a i bi rekol i vo cela Evropa makedonskata ekonomija ovaa godina ima me|u vtora najniska stapka na pad, a slednata godina ima vtora najvisoka stapka na rast. Zna~i, vtor najdobar ekonomski rezultat sme oceneti od strana na MMF. Se nadevam deka nema da ka`ete deka i tie imaat perverzna logika, mo`ebi imaat razli~na logika ili ne{to pove}e informacii od nas.

Me|utoa, da objasnam za toa kako ovaa logika se transponira na teren. Vie vo tekot na va{eto izlagawe vsu{nost si odgovorivte sam na sebe vo eden del od obvinuvawata {to gi napravivte. Prvo, tvrdevte deka dano~no sme go optovarile stopanstvoto, a potoa sami konstatiravte, a i brojkite vi poka`uvaat deka 2008, realizacijata na dano~nite prihodi bila 76 milijardi i 558 milioni na nivo na konsolidiraniot Buxet na Republika Makedonija, so rebalansot sega e 73 milijardi i 452 milioni, tri milijardi pomalku dano~ni prihodi predviduvame. Zna~i, voop{to ne stanuva zbor za dopolnitelno optovaruvawe, naprotiv za rastovaruvawe na stopanstvoto. Za seto drugo vo nekoja druga situacija koga }e dobijam zbor. Blagodaram.

Trajko Veqanoski: Blagodaram.

Gospodinot Manasievski Jovan kontra replika, povelete.

Jovan Manasievski: Blagodaram.

Gospodine ministre, tokmu za toa ve pra{av za filozofijata, zatoa {to jas i mojata partija stoime stopostotno zad taa filozofija {to ja ka`avte. Ekonomska sloboda i {to ponisko ramno oddano~uvawe. Me|utoa, vie toa ne go praktikuvate. [to pravite vie i kade e va{ata navidum itrina za koja {to govorev. Vo situacija kog ane mo`ete da gi priberete dano~nite prihodi kako {to ste proektirale, odite kon kaznuvawa na nadomestoci i taksi. Zatoa, ne mo`ete da go poreknete faktot deka vkupnite prihodi vi se pogolemi, planirani za pogolemi za 35 milioni denari, a kaj taksite nadomestocite i kaznite zemate pove}e za nad 50 milioni evra. Vo toa e problemot. Sega, koj gi pla}a ovie 50 milioni evra dopolnitelni kazni, nadomestoci, dozvoli i uslugi. Pak firmite i gra|anite. Zna~i, vkupnoto optovaruvawe na firmite i na gra|anite e pogolemo za 35 milioni evra vo krizna godina. I, toa e ta`en fakt, gospodine ministre.

Jas apeliram da se vratite na ovie premisi na va{ata filozofija, zatoa {to i jas ja delam kompletno. Blagodaram.

Trajko Veqanoski: Blagodaram.

Sleden prijaven za zbor i ima zbor gospodinot Nikolov Marjan~o, povelete.

Marjan~o Nikolov: Po~ituvan pretsedatele,

Po~ituvani kolegi, po~ituvan minister, najprvo bi sakal da ka`am deka pri~inata poradi koaj {to ne baravme stenogram od izlagaweto na ministerot za finansii po odnos na rebalansot za Buxetot e toa {to be{e mnogu bledo, nesodr`ajno i pretstavuva{e preraska`uvawe na ona {to se slu~uva{e na Komisijata za finansirawe i buxet, ednostavno smetavme deka nema potreba da go tro{ime vremeto na Sobranieto da barame ekspoze, edno takvo bledo izlagawe. Me|utoa, gospodine ministre, ako sakavte so edno takvo izlagawe da ja spu{tite atmosferata vo Sobranieto okolu debatata za rebalansot na Buxetot, veruvajte deka nema da uspeete, bidejki politikite {to gi vodite, a u{te pove}e rezultatite koi {to za `al gi nemate se pove}e anvleguvaat vo realniot `ivot na gra|anite i ja doveduvaat vo pra{awe va{ata sposobnost kako Vlada da se nosite so predizvicite i vo ekonomijata i vo re{avaweto na problemite na gra|anite.

Ova e vtor rebalans koj {to go predlaga Vladata na Republika Makedonija vo ovaa 2009 godina i ministerot vo svoeto obrazlo`enie pojasni deka toa se dol`i pred se na ekonomskata kriza.

Duri i da se slo`ime so vas gospodine minister, smetam deka klu~niot problem za toa e {to Republika Makedonija ima dva rebalansa e neserioznosta na Vladata, lo{ite procenki koi {to gi pravi. Ednostavno so va{iot odnos kon procenkite {to gi pravevte za ekonomskata kriza go dovedovte vo pra{awe va{iot kredibilitet kako Vlada, deka mo`ete realno da analizirate i predviduvate, deka mo`ete realno da gi ocenite problemite i sostojbite i soodvetno na toa da ponudite realni re{enija. Samo za potsetuvawe. U{te pri prvata promocija na Buxetot za 2009 godina, vo dekemvri 2008 godina Vladata predlo`i buxet so pretpostavka za rast od frapantni 5,5% na bruto doma{niot proizvod.

Ako se se}avate gospodine ministre vo noemvri 2008 godina izlegovte toga{ so prviot paket na taka re~eni antikrizni merki. Duri toga{ samite sebe se demantiravte deka ona {to go planirate za 2009 godina }e se ostvari.

No, se bli`ea pretsedatelski i lokalni izbori ne mo`e{e da se izleze pred gra|anite i da se ka`e deka sostojbata e lo{a pa zatoa velevte deka Makedonija vo 2009 godina }e ima ekonomski rast.

Potoa vo maj 2009 godina predlo`ivte buxet so pretpostavka deka makedonskata ekonomija }e ima rast od 1%. I tuka ja zgre{ivte rabotata zatoa {to praksata ve demantira i Republika Makedonija ostvari pad za `al, na bruto doma{noit proizvod od 0,9% vo vtoriot kvartal. I sega koga }e se nadovrzat site va{i proceni {to ste gi pravele vo tekot na planiraweto na buxetot vo tekot na ekonomskata kriza ~ovek da se zapra{a dali vie mo`ete ne{to realno da procenite i ne{to realno da sogledate vo Republika Makedonija koga se vo pra{awe tro{eweto na parite na gra|anite preku buxetot. Odgovorot barem za mene e, ne. Vie uporno insistirate na nerealni brojki, no toa gospodine minister go pravite znaete zo{to, za da mo`ete da pribirate pove}e pari, za da mo`ete pove}e da tro{ite, za da mo`ete da gi pokrivate va{ite vo najgolem del partiski vrabotuvawa i proekti koi {to ne se realni i ne nosat dobro na gra|anite. I toa e osnovnata pri~ina {to se odnesuvate taka vo svoite proekti i uporno insistirate na visoki procenki koi {to praksata brzo ve demantira. Znaete, dojdovte pred gra|anite so golema poddr{ka. Najavuvavte deka vakva Vlada so vakvi ekonomski eksperti Republika Makedonija nemala dosega. Rabotata vi ode{e ubavo dodeka imavte golemi buxeti, dodeka bankite davaa krediti, dodeka vle~evte pari od stopanstvoto koe {to funkcionira{e. Dojde prviot problem, vie poka`avte nesposobnost da se nosite so ekonomskite problemi i da se spravite so ekonomskata kriza. I toa gra|anite }e go cenat. ]e znaat deka imaat Vlada koja pravi lo{i procenki, Vlada koja ne znae da se soo~i so problemite i Vlada koja uporno saka da tro{i pari bez da nosi odgovornost za svoite postapki.

Da se vratime na va{eto tvrdewe deka rebalansite na buxetot se poradi ekonomskata kriza. So koi merki Vladata izleze pred stopanstvoto i pred gra|anite da ponudi re{enie za ovie problemi. Ponudivte eden paket na antikrizni merki, go narekovte deka ~ini 330 milioni evra iako parite gi nema{e nikade vo buxetot.

V~era na Komisijata za finansirawe i buxet direktorot na Upravata za javni prihodi ka`a eden frapanten podatok za efektite od takvite va{i merki. Se odnesuva{e na Tutunskiot kombinat vo Prilep. So tie antikrizni merki nie na Tutunskiot kombinat vo Prilep mu prostivme 50 milioni evra odnosno dr`avata gi transferira{e pobaruvawata vo traen vlog. Za samo {est meseci od ~isteweto na bilansite na toa pretprijatie napraven e nov dolg po osnov na DDV od 600 milioni denari odnosno od 10 milioni evra. Zna~i va{ite merki, dadovme 50 milioni evra napravivte nov dolg od 10 milioni evra vo pretprijatie koe {to e vo dr`avna sopstvenost. Toa se efektite od prviot paket na antikrizni merki koi {to veruvajte nikoj ne gi po~uvstvuva. Ekonomijata i natamu tone{e, industriskoto proizvodstvo i natamu pa|a{e.

Kako se odnesuvavte vo delot na fiskalnoto rabotewe. Koga se soo~ivte so nedostig na finansiski sredstva se re{ivte da vr{ite emisija na dr`avni hartii od vrednost koi {to za `al dovedoa do toa da se poka~at kamatnite stapki vo Republika Makedonija i da se istisnat sredstva realno koi {to mo`ea da se plasiraat vo stopanstvoto.

Pred okolu godina dena bea izdadeni dr`avni hartii od vrednost vo vkupen iznos od 4,9 milijardi denari. Sega iznosot na emituvani dr`avni hartii od vrednost dostigna 10,2 milioni denari. Toa zna~i deka dr`avata za da gi finansira svoite potrebi istisnala 5,3 milijardi denari od privatniot sektor. Deneska imate nova aukcija od 40 milioni evra so devizna klauzula. Da ne dovede do poka~uvawe na kamatnite stapki }e zna~i istisnuvawe na pari od bankite koi {to mo`at da se plasiraat vo stopanstvoto.

Dali gospodine minister e toa pravilna fiskalna politika vo uslovi koga stopanstvoto nema sredstva, vo uslovi koga stopanstvoto ne mo`e da dojde lesno do kapital. Vie na pazar da nudite sigurni vrednosni hartii so garantirana kamatna stapka i da gi vle~ete parite od bankite. Zo{to se dovedovte vo situacija da barate tolkavo doma{no zadol`uvawe kaj bankite. Na poslednata aukcija na dr`avni hartii od vrednost odr`ana na po~etokot na septemvri 2009 godina dospeaa za pla}awe na dr`avni hartii od vrednost vo iznos od 736 milioni denari. Na taa aukcija dr`avata emituva{e dr`avni hartii od vrednost vo iznos od 2,2 milijardi denari odnosno tri pati pove}e od ona {to dospeva{e. Podobar dokaz od ova deka gi zemate parite od bankite namesto da odat vo stopanstvoto nema.

Va{ata fiskalna politika pridonese vo Republika Makedonija prvo da se poka~at kamatnite stapki i za pretprijatijata i za gra|anite. I, vtoro, zna~ajni finansiski sredstva da se istisnat od bankite i da ne mo`at da se plasiraat vo stopanstvoto. I potoa vie }e zboruvate deka ste vodele pravilna, odmerena fiskalna politika soobrazena na ekonomskite sostojbi. Zna~i ne e to~no. I dene{noto zadol`uvawe }e go poka`e toa.

Vo odnos na finansiraweto od stranstvo. Tuka sostojbata e u{te podolu, za `al na gra|anite na Republika Makedonija. Se re{ivte vo nedostig na sredstva za finansirawe na svoite potrebi da se zadol`ite so emituvawe na evro obvrznica vo iznos od 175 milioni evra so kamatna stapka od 9,7% i so rok na vra}awe od tri i pol godini. Toa va{e zadol`uvawe }e gi ~ini gra|anite na Republika Makedonija kamata od 47 milioni evra pove}e dokolku se odlu~evte za drug na~in na zadol`uvawe. Da ve potsetam samo 47 milioni evra se tri milijardi denari. So tie pari deset godini }e gi pokrivavte tro{ocite za energetska siroma{tija na gra|anite za koi vetivte deka vo juni }e donesete zakon. Deset godini. No, spored izjavite na premierot nie toa go napravivme zaradi imix. ^ij imix? So ~ii pari? Kade e toj na{ imix? Kako mo`ete da potro{ite 47 milioni evra pove}e pari na gra|anite zaradi ne~ij imix. Koj imix go branevte gospodine ministre.

Klu~noto pra{awe po odnos na ova zadol`uvawe e, za {to }e gi tro{ite parite od evro obvrznicata i dali ve}e po~navte da gi tro{ite za tekovni rashodi, ili }e napravite nekoj kapitalen proekt vo Republika Makedonija?

Bi sakal da ve zapra{am, vie li~no da sakavte da se zadol`ite, dali va{iot imix }e go branevte so toa {to }e zemevte kredit so pogolema kamata, ili }e odevte tamu kade {to e pomala kamatata i }e za{tedevte 47 milioni evra? Dali li~no bi go napravile toa? Pretpostavuvam deka }e odgovorite na ova pra{awe. Poradi takvata va{a politika, za `al, vo buxetot za ovaa godina nema pari za proizvoditelite na p~enica koi {to poradi niskata cena ne znaat dali }e seat ovaa godina, nema pari za vinarite, nema pari za branitelite, nema pari za ste~ajcite, nema pari za vau~eri za apsolventite. Pra{awe e, dali ima pari za redovna isplata na plati i obvrski na dr`avata, so ogled na toa {to se pove}e institucii se `alat deka platite kasnat, deka se ispla}aat neredovno. Imavme slu~aj vo Bitola vrabotenite vo "Makedonijapat" iako se ispla}aat preku Agencijata za pati{ta sepak, im kasni plata ~etiri meseci. Nema pari za poka~uvawe za 10% na platite na administracijata za koi {to velevte pred izborite deka sigurno }e gi obezbedite. Pominaa izborite, vo maj po~navte da ka`uvate drugi raboti. No sakam da bide jasno. Vie so va{ata vakva nerealna, ekspanzivna fiskalna politika go dovedovte stopanstvoto vo Republika Makedonija pred te{ki predizvici. I, mo`ete samo da im se zablagodarite na menaxerite vo vakva krizni momenti najdoa sili, najdoa ve{tini, najdoa hrabrost da se spravat so predizvicite. Od vas ne dobija nikakva pomo{. Nemate ni{to napraveno za da im olesnite na stopanstvenicite. Zatoa postojano doa|aat barawa od nivna strana da se zgolemat intervenciite od buxetot. Vie ne se re{ivte za takvi merki. Se re{ivte za ovie {to prethodno zboruvav. Efektite se tie. Site }e gi pla}ame tro{ocite, kamatite od va{eto luksuzno tro{ewe na parite na gra|anite. Ne uspeavte da odberete nitu eden prioriteten proekt nitu za energetika, nitu za avtopatsko re{enie, nitu za `elezni~ka infrastruktura. Uporno koga ve pra{uvaat kako Vladata na Republika Makedonija se spravuva so ekonomskata kriza vie velite, na{ata zemja mnogu dobro pomina, videte gi Germanija, videte gi ^e{ka, videte gi Slovenija, videte gi drugite zemji kako pominaa. Da ve zapra{am? Do koga }e im gi polnite glavite na gra|anite so prikazni kolku se sre}ni {to `iveat vo Makedonija, a ne vo Germanija ili vo drugive zemji. Do koga so takvi opravduvawa? Pa, vie ste Vlada na Republika Makedonija? Tro{ite pari na gra|anite na Republika Makedonija. Gra|anite ve pla}aat da gi re{avate problemite vo Republika Makedonija. [to ima vrska Germanija, ^e{ka i Slovenija? Sekoj so svoite problemi? Koe vi e toa objasnuvawe? Zo{to ne ka`ete kolku stapki na rast ostvaruvaat tie zemji pred da stane krizata. Osven Hrvatska site bea pred nas. Zo{to toa ne go ka`ete? V~era vi ispadna anketa na Obedinetite nacii, Makedonija najlo{o mesto za `iveewe na Balkanot. Duri i Albanija e pred nas. Znaete {to be{e Makedonija za Albanija? Amerika. Vie mo`e da se smeete, me|utoa toa e realnosta. I Albanija stana podobro mesto za `iveewe od Makedonija. A vie uporno ispa|ate na mediumi i ni velite kolku bilo dobro da se `ivee vo Makedonija, cela sre}a {to ne sme vo Germanija, ^e{ka, Slovenija. I, zamislete najgolem broj od gra|anite sakaat tokmu tamu da zaminat. Ste se zapra{ale li zo{to i dali va{ite tvrdewa deka mnogu dobro sme pominale vo krizata, se realni. Gospodine minister, gra|anite od vas o~ekuvaat re{enija, ne o~ekuvaat opravduvawa. Stopanstvoto o~ekuva konkretni merki, ne o~ekuva marketing i populizam.

Vo izminative 11 godini Vladata na VMRO-DPMNE, sedum godini na vlast. Imate dve godini pove}e na sekoja godina vladeewe na Socijaldemokratskiot sojuz da gi re{ite problemite na gra|anite. Dosega od toa ne vidovme ni{to. Imate u{te tri godini. Se nadevam deka }e sednete racionalno }e gi iskoristite, }e napravite ne{to za idninata na ovaa zemja. ]e napravite ne{to za toa mladite generacii da se ~uvstvuvaat sigurni vo svojata dr`ava da ne sakaat da zaminat vo stranstvo ili da ne sonuvaat samo za toa da dobijat pari vo kladilnica.

Parite {to se nameneti za kapitalni objekti da gi potro{ite. Da gi potro{ite so realizacija na proektite, a ne da gi bri{ete od rebalansot na buxetot zatoa {to ne znaete da napravite proekti i ne znaete da isplanirate dinamika za nivno tro{ewe. Tie se su{tinata za razvojot na makedonskata ekonomija. Prestanete da gi zgolemuvate stapkite za dogovorni uslugi, stapkite za ekonomska promocija, reklami i propaganda. Od toa vidovme vo ovie tri godini nema ni{to. Gra|anite vi dadoa golema doverba, za `al, dosega doverbata ne ja opravdavte. Seu{te ima o~ekuvawa deka sepak }e uspeete ne{to da napravite. Jas bi vi dal poddr{ka dokolku vidam takvi nameri kaj Vladata, me|utoa so vakvo odnesuvawe, so vakvo tro{ewe na parite na gra|anite, so vakvi revizorski izve{tai na ministerstvata kade {to se zboruva za pronevera na golemi sumi na pari na gra|anite. Veruvajte nitu jas }e vi dadam poddr{ka i gra|anite seriozno }e razmislat dali i ponatamu da vi veruvaat i da vi davaat poddr{ka. Vo taa nasoka nie ne mo`eme da go poddr`ime ovoj rebalans na buxetot. Ovoj rebalans na buxetot povtorno samo gi obezbeduva potrebite na Vladata za reklamirawe i nedoma}insko tro{ewe. Ne nudi re{enija za ekonomskata kriza na stopanstvoto i na gra|anite i posle ovoj rebalans za `al ni{to nema da se promeni i natamu }e ostaneme posledna zemja vo Balkanot so ovaa Vlada. Blagodaram.

Trajko Veqanoski: Blagodaram i jas.

Ministerot za finansii ima replika, povelete.

Zoran Stavreski: Blagodaram po~ituvan pretsedatel i blagodaram po~ituvan pratenik Nikolov,

]e po~nam od ona za {to se soglasuvam so vas, a toa e deka Vladata treba da bide aktivna i Vladata treba da napravi se {to mo`e vo ovie okolnosti da obezbedi podobar `ivot za gra|anite. Iako nema tolku trogatelno da navlezam vo toa kolku vie se gri`evte za gra|anite, barem spored ovoj govor {to go odr`avte. I, u{te edna rabota za koja {to }e se soglasam so vas, a toa e deka nie gre{ime. Jas priznavam, gre{am, da, vo procenkite, gre{i Vladata vo nekoi procenki, gri{ime no rabotite. Pa|ame, stanuvame i prodol`uvame. Mo`ebi vie ne gre{ite. Mo`ebi ste bezgre{ni. Mo`ebi smetate deka bez gre{ka znaete da procenite situacija. No, eve gledam cel svet gre{i. I MMF gre{i kolku {to mo`ete da vidite. [est pati zgre{i ovaa godina. [est pati gi smenija proekciite i na krajot sega izlegoa so poslednite. Verojatno smetate deka i tie nemataat kapacitet da napravat dobri proekcii kako {to rekovte deka nie nemame kapacitet da napravime.

Jas bi rekol samo deka porealno e da ka`ete deka okolnostite se takvi, krizata e takva od takvi razmeri i bez presedan vo svetskata istorija {to ne ovozmo`uva nikoj da se ~uvstvuva komotno. Vladata mora i treba da ostane anga`irana i postojano da predlaga novi i novi merki. Vie gi spomnavte na{ite antikrizni merki. Tuka ne se soglasuvam so vas za efektite. I brojkite na realizacijata na makedonskata ekonomija ve pobivaat kolku i da ne sakate vie da se sporeduvame so drugite. Nie ne se sporeduvame za da ka`eme deka `ivotot vo Makedonija e podobar otkolku vo Slovenija ili od Germanija. Sekako deka ne.

Sakame samo da ka`eme deka na~inot na koj {to se vodea politikite vo 2009 godina i pret-hodnite godini pomogna makedonskata ekonomija so pomali posledici da izleze od ovaa kriza. Mo`e{e da bide mnogu postra{no kako {to znaete vo nekoi zemji bruto doma{niot proizvod padna 15%, 18% vo Balti~kite zemji. Nie smetame deka na{iot pad e blag vo odnos na toa {to mo`e{e da se slu~i imaj}i ja vo predvid svetskata ekonomska kriza. Toa e na{iot anga`man i toa se antikriznite merki. Iljadnici pretprijatija gi iskoristija ovie antikrizni merki, otpi{aa 12 milioni evra kamati, 70 do 80 milioni evra od danokot na dodadena vrednost im ostanaa na kompaniite, seto toa im pomogna na tie kompanii. Pra{avte za Euro-kompozit ili za Tutunski }e propadnea ako ne ja donesovme taa merka {to ja donesovme, no se soglasuvam deka ima potreba ponatamu od novi merki. Zatoa, vo ovoj sklop go predlo`ivme ovoj paket na antikrizni merki kade {to odime i so kreditnata linija. Blagodaram.