Referat Predmet: Kemija z gradivi Avtor: Nejc Trlep Mentor: Urška Rački
Helij je plin brez barve in vonja. V naravi se nahaja v atomarnem stanju. Njegovo jedro je sestavljeno iz dveh protonov in dveh nevtronov, okoli pa krožita dva elektrona v 1s orbitali. Helij postane tekočina pri šele 4,2 K in trdna snov pri 0,95 K. Helij ni strupen in nima negativnih bioloških učinkov. 5.1.NASTANEKHelij je nastal približno 100 sekund po velikem poku, ko je bila temperatura približno milijardo stopinj Celzija. Zaradi visoke temperature so se začele molekule devterija združevati in tako je nastajal helij. Po 200 sekundah se je vzpostavilo stalno razmerje med številom atomov vodika in helija, ki je 40:3 (glede na maso je to razmerje 40:12). 5.2.ODKRITJEHelij je bil prvič opažen v drugi polovici 19. stoletja pri opazovanju popolnega sončnega mrka v Indiji. Čez eno leto sta kemik Edward Frankland in astronom Joseph Norman Lockyer ugotovila, da se na soncu nahaja do tedaj neznani element. Poimenovala sta ga z grško besedo za sonce- helios. Angleški kemik Wililam Ramsaly je pri segrevanju minerala cleveita odkril, da se pri segrevanju sprošča helij. Hkrati je tudi odkril, da nastaja helij pri radioaktivnem razpadu radija, za kar je dobil leta 1904 Nobelovo nagrado.
5.3.UPORABAZa polnjenje zračnih ladij in balonov (za razliko od vodika namreč ni vnetljiv) Za doseganje nizkih temperatur Za globokomorske dihalne naprave Kot zaščitni plin pri varjenju
6.NEON
Je drugi najlažji žlahtni plin. Odkrila sta ga Ramsley in Travers 30. maja 1898. Njegov delež v zraku je zelo majhen-znaša namreč 0,001538461%. 6.1.UPORABA• Cenejše zamrzovalno sredstvo kot helij • Za polnjenje neonskih svetilk (svetilke, napolnjene z neonom dajejo rdečkasto-oranžno barvo, če pa mu dodamo živosrebrne pare, oddaja svetlobo, ki je podobna dnevni) • Kot indikator za visoke napetosti 7.ARGON
Argon je plin brez barve in vonja in predstavlja 0,934% atmosfere. 7.1.ODKRITJEArgon sta odkrila Ramslay in lord Rayleigh, ko sta ugotovila, da je gostota dušika, ki sta ga dobila iz zraka večja od gostote dušika, ki sta ga pridobila iz amoniaka. Z magnezijem sta izločila ves dušik (nastal je magnezijev nitrit) in tako sta izolirala nov plin. Poimenovala sta ga argon, kar v grščini pomeni len. Da zrak vsebuje še en plin, ki ni reaktiven, je ugotovil že Cavedenish okoli leta 1790, vendar mu ga ni uspelo izolirati iz zraka. 7.2.UPORABA• Kot zaščitni plin pri varjenju • Kot inertna atmosfera pri reakcijah, kjer kisik ne sme biti navzoč • Za polnjenje svetilk (ker ne reagira z volframom, iz katerega so narejene žarilne nitke žarnic) 8.KRIPTON
Kryptos pomeni v grščini skrit, Kripton pa ima tako ime, ker se nahaja v zraku le v zelo majhnih količinah (1,1 ppm ). Čeprav ga je v zraku malo, ga pridobivamo s frakcionirano destilacijo utekočinjenega zraka. Je eden od produktov fizije urana. Kripton je v trdnem stanju bel in ima ploskovno središčno kristalno zgradbo. 8.1.UPORABA• Definicija metra (kripton uporabljajo za določitev dolžine enega metra. En meter je definiran kot 1.650.763,73 valovnih dolžin oranžno-rdeče oddajne črte, ki jo oddajajo atomi kriptona-86.) • V kriptonskih laserjih kot izvor svetlobe
9.KSENON
Ksenon je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Xe in atomsko število 54. Ta zelo težek žlahtni plin, brez barve in vonja, se pojavlja v ozračju v sledovih. Ksenon je vsebovala prva sintetizirana spojina z žlahtnim plinom (to je bil XePtF6). 9.1.UPORABA• Kot sredstvo za anestezijo • V ionskih pogonih • V jedrski energiji 10.RADON
Je radioaktiven in ker se nahaja v zemlji, predstavlja probleme za okolje. V starejših stanovanjih lahko hitro pride do prevelike količine, če je zračenje nezadostno. Med najbolj ogroženimi s sevanjem radona so skandinavske države, saj so tam koncentracije radona v tleh zelo velike. V večini držav veljajo zakoni, ki določajo največjo količino radona v življenjskih prostorih. Povečano koncentracijo lahko povzroči tudi neustrezen gradbeni material, kot je žlindrina opeka, ki je ni dovoljeno proizvajati. Pri dolgotrajnem vdihovanju lahko povzroči pljučnega raka. 10.1.ODKRITJERadon sta odkrila Ruthersfor in Soddy, ki sta ugotovila, da nastane radon pri radioaktivnem razpadu radija. Poimenovala sta ga nitens (v grščini pomeni bleščeč), vendar se od leta 1923 imenuje po radiju, iz katerega nastane. 10.2.IZOTOPIPoznamo dvajset vrst radonovih izotopov, vendar je najpogostejši radon-222 (222Rn). Njegova razpolovna doba je 3,8 dneva, oddaja pa žarke alfa. Drugi bolj razširjen izotop je radon-220, ki ga imenujemo tudi toron (nastane namreč iz torija). Razpolovna doba znaša malo manj kot minuto, oddaja pa le žarke alfa. Poleg tega je med bolj razširjenimi tudi radon-219, ki nastane iz aktinija. Oddaja žarke alfa in gama, razpolovna doba pa znaša le 3,9 sekunde. 10.3.UPORABA• V medicini za obsevanje • V bioloških raziskavah se ga uporablja za označevanje (ker je inerte Yüklə 51,75 Kb. Dostları ilə paylaş: |