Georges Bizet

Jean-Pierre Furlan, tenor

Jean-Pierre Furlan se je rodil v Muretu v bližini Toulousa. Svojo glasbeno pot je začel kot trobentač na Konservatoriju v Toulousu. Šolanje je nadaljeval na glasbeni šoli v Parizu, kjer je osvojil številne nagrade in leta 1985 začel s študijem petja pri profesorici Christiane Patard. Leta 1987 je vstopil v Zbor francoske vojske in kmalu postal en njenih glavnih solistov.

Potem ko ga je odkril Gabriel Dussurget, je svojo kariero v sezoni 1992/1993 začel z vlogo Hoffmana v koncertni dvorani Salle Gaveau v Parizu. Kmalu je svojemu repertoarju dodal še druge večje vloge; nastopil je kot vojvoda Mantovanski v Rigolettu in kot Edgardo v Lucii di Lammermoor v sodelovanju z Rensko opero (Opéra du Rhin) in Opero Malmö. Poleg omenjenih je nastopil še kot Faust v Faustovem pogubljenju in Vincent v Mirellie v Avignonu, Pinkerton v Madame Butterfly v Kraljevi operi Valonije, Marcello (v Leoncavallovi La Bohéme) na festivalu Wexford, Macduff v Macbeth v Operah v Toursu in Toulonu ter Alfredo v Traviati za operno hišo Grand Opera v Dublinu. V tem času je dobil tudi nagrado Clefs d’or de la Halle aux Grains v Toulousu.

Med leti 1995 in 1999 je debitiral v gledališču La Fenice v Benetkah v vlogi Pinkertona in v Berliozovem Romeu in Juliji, v milanski Scali v naslovni vlogi Gounodovega Fausta ter v operi Hamburg in Nemški operi v Berlinu, kjer je pel naslovno vlogo v Hoffmannovih pripovedkah. Odzval se je povabilom v Severno Ameriko, kjer je pel Pollioneja v Normi v Operi Toronto, Hoffmana v Filadelfiji, v Bostonu pa je prvič odpel vlogo Radamesa v Aidi in naslovno vlogo v Verdijevem Don Carlosu v različici s petimi dejanji. Prav tako je pel Pinkertona v Cagliariju in Hoffmana v Sassariju.

Leta 2000 je Jean-Pierre Furlan svojemu repertoarju dodal dve pomembnejši vlogi: vlogo Don Joséja v operi Carmen, ki jo je pel v Kraljevi operi Valonije, v Avignonu, Carcassone, v Renski operi (Opéra du Rhin), Leipzigu, Zürichu in Hamburgu, ter vlogo Manrica v francoski različici Trubadurja v Montpellieru in v italijanski različici v Operi in gledališču L‘Esplanade v Saint-Etiennu. Kmalu zatem je pel tudi vloge Cavaradossija v Tosci v Saint-Etiennu in Jeana v Herodiadi v Liegeu, Don Carlosa v Hamburgu, Artusa (Le fou Marcela Landowskega) v gledališču Châtelet v Parizu, Hoffmana na festivalu v Savonlinni ter Pinkertona v Karlsruheju in Hamburgu.

Na koncertnih odrih je izvajal Berliozev Rekviem v Palais Omnisport v Bercyju, Faustovo pogubljenje v Monte Carlu, Birminghamu, Pekingu in Tokiu (na povabilo Charlesa Dutoita), Mahlerjevo Žalostinko v Madridu, Rossinijev Petite Messe Solennelle v Marseillesu in Lillu (na otvoritvenem koncertu v Lillu kot Evropski prestolnici kulture), Dvorâkov Rekviem v Antibesu in v gledališču Théâtre des Champs-Elysées v Parizu (pod taktirko Myung Whun Chunga).

Svojemu repertoarju je nedavno dodal tudi nekaj dramatičnih vlog, vključno z Luigijem v Plašču z Opero Lyon, s Canijem v Glumačih, z naslovnimi vlogami v Polyeucte Charlesa Gounouda, Samsona v Samsonu in Dalili v L‘Esplanade v Saint-Etiennu, Calafa v Turandotu v Avignonu ter v Zürichu pod taktirko Michela Plassona naslovno vlogo v Massenetovem Le Cidu, v katerem je uspešno zamenjal Joseja Curo.

Pred kratkim je pel Don Joséja na festivalu v Savonlinni, Hoffmana in Don Joséja v Gradcu, Radamesa v Liegu, Don Carlosa v Hamburgu, Don Carla (v italijanski različici) v Köbenhavnu, Hoffmana v Lizboni, Don Joséja v Leipzigu in Don Carlosa (v francoski različici) v Antwerpnu, Luigija (Plašč) v Bariju, Samsona v Karlsruheju, Hoffmana v Malmöju, Don Joséja v Avignonu in Hamburgu, Cavaradossija v Köbenhavnu itd.

Med prihodnje nastope sodijo vloga Don Joséja v Lecceju, Hongkongu in Gradcu ter Don Carla v Hannovru, pel bo v koncertni različici Bellinijeve Tujke v Marseillu in debitiral v Verdijevem Othellu v Vichyju in Avignonu.
Marko Kalajanović, bariton

Baritonist Marko Kalajanović je diplomiral na Akademiji lepih umetnosti v Beogradu v razredu prof. Radmile Bakočević.

V sezonah od 2009/2010 do 2012/2013 je nastopal v Narodnem gledališču v Beogradu, Srbskem narodnem gledališču v Novem Sadu, Hrvaškem narodnem gledališču v Zagrebu, Narodnem gledališču v Sarajevu in Slovenskem narodnem gledališču Maribor, in sicer v glavnih baritonskih vlogah naslednjih oper: Verdi Ples v maskah (Renato), Verdi Attila (Ezio), Verdi Traviata (Giorgio Germont), Čajkovski Jevgenij Onjegin (Jevgenij Onjegin), Cilea Adriana Lecouvreur (Michonnet), Bizet Carmen (Escamillo), Puccini La Bohème (Marcello), Donizetti Ljubezenski napoj (Belcore), Donizetti Viva la mamma (Biscroma), Vauda Ježeva hiša (Jež), Glass Les Enfants Terribles (Pol), Osmanagić Alma (Babo Alibeg).

Imel je že več samostojnih koncertov in nastopil na glasbenih festivalih v Srbiji, Sloveniji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, Grčiji, Nemčiji in Italiji. Med drugim je v letu 2012 sodeloval na festivalu »Giuseppe di Stefano« (Oderco, Italija), kjer je nastopil v vlogi Belkorea v Donizettijevi operi Ljubezenski napoj s Slovenskim narodnim gledališčem Maribor.

Sodeloval je z dirigenti in dirigentko, kot so Marko Letonja, Marko Boemi, Simon Robinson, David T. Heusel, Pietro Rico, Francesco Rosa, Benjamin Pionnier, David Crescenzi, Dejan Savić, Đorđe Pavlović, Ana Zorana Brajović, Pavle Medaković, Vojkan Borisavljević, Ivo Lipanović, Josip Šego, Robert Homen, Andrija Pavlič in Dario Vučić.

Za svoje delo je prejel že številne nagrade, kot so druga nagrada na Mednarodnem tekmovanju opernih pevcev »Ondina Otta« v Mariboru, prva nagrada na republiškem tekmovanju pevcev Srbije v Beogradu, prva nagrada na tekmovanju »Nikola Cvejić«, prva nagrada na tekmovanju »Petar Konjović«, v letu 2011 je prejel nagrado za najboljšega mladega umetnika, ki jo podeljuje Društvo glasbenih umetnikov Srbije, čigar član – kot svobodni umetnik – je od leta 2005, ter druge.

Leta 2007 je postal tudi štipendist dunajske fundacije »CEE Musiktheater«, ki podpira mlade operne talente, od leta 2005 je član Združenja glasbenih umetnikov Srbije (UMUS).
Andreja Zakonjšek Krt, sopran

Sopranistka Andreja Zakonjšek Krt se je rodila v Celju, kjer tudi živi. Po diplomi iz glasbene pedagogike na mariborski Pedagoški fakulteti se je izpopolnjevala na oddelku za koncertno petje na Visoki šoli za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu, kjer je diplomirala z odliko. Andreja je pevka s fleksibilnim glasovnim razponom, z bogato zvenečimi registri in prepričljiva interpretka tako opernih in operetnih vlog kot tudi koncertnih vokalno-instrumentalnih del in samospeva.

Od sezone 1996/1997 je kot solistka redno zaposlena v SNG Maribor, kjer se je predstavila v vlogah Rozine (Seviljski brivec), Micaële (Carmen), Adine (Ljubezenski napoj), Adele in Rosalinde (Netopir), Maud v krstni izvedbi opere Princesa vrtoglavka Josipa Ipavca, Musette (La Bohème), Nannette (Falstaff), Pamine (Čarobna piščal), Belinde (Dido in Enej), Antonije (Hoffmannove pripovedke), Sophie (Werther), Liù (Turandot), Jerice (Zlatorog), Donne Francesce (Črne maske), Hane (Vesela vdova) idr. Redno gostuje tudi v SNG Operi in baletu Ljubljana, kjer je prvič nastopila kot Metka v Humperdinckovi pravljični operi Janko in Metka, zatem pa še kot Suzana (Figarova svatba), Norina (Don Pasquale), Zerlina v Mozartovi operi Don Giovanni, Berenice v Rossinijevi operi Prilika dela tatu, Valencienne in Hana v Lehárjevi Veseli vdovi, Grilletta v Haydnovem Apotekarju, ki je bil na rednem programu Festivala Ljubljana …

Dejavna je tudi na koncertnem področju: sodelovala je s Slovenskim komornim zborom, s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, Slovensko filharmonijo, pianistko Natašo Valant in z drugimi. Večkrat je že nastopila na Festivalu Radovljica. Njen koncertni repertoar obsega dela od zgodnjega baroka pa vse do glasbe 20. stoletja, med drugim je kot solistka sodelovala v izvedbah Händlovih, Telemannovih, Bachovih, Haydnovih in Mozartovih vokalno-instrumentalnih del.

Leta 2004 je pri Založbi kaset in plošč RTV Slovenija izšla njena prva zgoščenka z naslovom Slovenski in francoski samospevi, ki sta jo posneli s pianistko Natašo Valant – omenjeni plošči so se pod okriljem iste založbe pridružile še nekatere druge, sodelovala je tudi s pianistko Bredo Zakotnik, s katero sta leta 2006 v Slovenj Gradcu izvedli koncert Wolfovih, Schubertovih in Schumannovih samospevov, ki ga je posnel tudi Radio Slovenija. Na omenjeni plošči lahko zasledimo dela Antona Lajovica, Rista Savina, Gabriela Fauréja, Clauda Debussyja ter Léa Delibesa.

Sodeluje tudi z orkestrom Hiše kulture Celje, s katerim je med drugim nastopila v Ipavčevi operi Teharski plemiči (Marjetka) in v Kalmanovi opereti Grofica Marica.

Konstantin Sfiris, bas

Konstantin Sfiris je ob pravu študiral petje v Grčiji in Kölnu. Med leti 1983 in 1987 je bil solist v dunajski Državni Operi ter od 1986 v Gradcu. Gostujoče predstave so ga popeljale v Antwerpen, Atene, Barcelono, Bregenz, Frankfurt, Ženevo, Leipzig, Liège, Luksor, Osako, Salzburg, San Francisco, St. Gallen, Tel Aviv, Tokio, Trst, Versailles, na Dunajske slavnostne tedne (Festwochen) in na Ciper. Sodeloval je z dirigenti, kot so Claudio Abbado, Anton Guadagno, Nicolaus Harnoncourt, Lorin Maazel, Charles Mackerras, Zubin Mehta in Horst Stein. Njegov repertoar šteje več kot 120 vlog – med drugim je nastopil kot Komtur (Don Giovanni), Mefistofele (Mefistofele), Sarastro (Čarobna piščal), Rocco (Fidelio), oče Guardiano (Moč usode), deželni grof Herman (Tannhäuser), Fafner (Rensko zlato), Hunding (Valkira), Hagen (Somrak bogov), kralj Marke (Tristan in Izolda), Pimen (Boris Godunov), Banquo (Macbeth), Sparafucile (Rigoletto), Filip II. in veliki inkvizitor (Don Carlos), Colline (La Bohéme) ter Schigolch (Lulu). V Gradcu v sezoni 2012/2013 nastopa kot doktor Grenvil (Traviata), krčmar, narednik in pomorski kapitan (Manon Lescaut) ter kot Joe (Vzpon in propad mesta Mahagonny).

Sebastijan Čelofiga, bariton

Baritonist Sebastijan Čelofiga se je rodil v Mariboru, kjer je pri profesorici Jolandi Korat tudi obiskoval nižjo in srednjo glasbeno šolo za petje. Po opravljenem sprejemnem izpitu se je vpisal na Kunstuniversität Graz, kjer trenutno študira petje v razredu univ. prof. mag. art. dr. phil. Ulfa Bästleina.

Svojo profesionalno pevsko pot je v sezoni 1998/1999 pričel kot zborist v mariborski Operi, kjer je od leta 2000 tudi stalni član. Kot solist je oblikoval vloge v naslednjih operah: Madame Butterfly (L'Imperial commissario, Ufficiale del Registro), Traviata (Il marchese d’Obigny), Zlatorog (Marco), Pikova dama (Narumov), Netopir (Dr. Falke), Werther (Johann), Tosca (Sciarrone, Un carceriere), La Bohème (Alcindoro), Moč usode (Alcade, Chirurgo), Romeo in Julija (Gregorio), Hoffmannove pripovedke (Hermann, Schlémil), Črne maske (Petruccio), Vesela vdova (Cascada).

Sodeloval je s priznanimi dirigenti, kot so Stefano Pellegrino Amato, Nello Santi, Francesco Rosa, Michael Halász, Marko Letonja, Valerij Gergijev, Benjamin Pionnier, Uroš Lajovic, in z režiserji, kot so Plamen Kartaloff, Hugo de Ana, Diego de Brea, Janusz Kica, Pier Francesco Maestrini, Damir Zlatar Frey, Jun Aguni, Janez Burger.

Z mariborsko Opero je gostoval v Italiji, na Hrvaškem, v Srbiji, Singapurju in na Japonskem. Kot koncertni pevec je ob različnih priložnostih nastopal z opernimi arijami in samospevi po Sloveniji in v Avstriji.
Mateja Praprotnik Blumauer, sopran

Mateja Praprotnik Blumauer se je rodila v Kranju. Z glasbo se ukvarja že od rane mladosti. Na nižji glasbeni šoli se je začela učiti petje pri prof. Karlu Jeriču in kasneje preko nižje ter Srednje glasbene in baletne šole v Ljubljani – smer klavir – nadaljevala šolanje pri prof. Editi Garčević Koželj, prof. Mateji Arnež Volčanšek in na Akademiji za glasbo pri prof. Evi Novšak Houški.

V tem obdobju je kot zboristka ali solistka sodelovala z več zbori (Komorni zbor De profundis, Komorni zbor Mysterium, Ženski pevski zbor Petrol, Pevski zbor Akademije za glasbo, Komorni zbor Akademije za glasbo, Pevski zbor RTV Slovenija, Operni zbor, Slovenski komorni zbor) ter se udeležila nekaj tekmovanj TEMSIG. Svoje znanje je izpopolnjevala tudi na seminarjih pri prof. Heleni Lazarski.

Na Akademiji za glasbo zaključuje študij sakralne glasbe in študij petja pri prof. Matjažu Robavsu.

Nuška Drašček Rojko, mezzosopran

Nuška Drašček Rojko, rojena v Trbovljah, se je po zaključeni gimnaziji v Celju vpisala na študij mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani in študij uspešno zaključila leta 2005.

Po prepevanju v različnih pevskih sestavih (APZ Tone Tomšič, Perpetuum Jazzile in drugih), s katerimi je bila dobitnica več mednarodnih priznanj, se je leta 2009 vpisala na Akademijo za glasbo v Ljubljani, kjer študira petje pri prof. Matjažu Robavsu.

V času študija je kot solistka v okviru različnih festivalov sodelovala v muzikalih Moje pesmi, moje sanje in Do nazga. Kot solistka je nastopala s številnimi orkestri in zasedbami, med drugim s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, z Big Bandom RTV Slovenija, Orkestrom Slovenske filharmonije, Orkestrom SNG Opere in baleta Ljubljana, Orkestrom Slovenske vojske in Orkestrom slovenske policije. V vlogi 2. dame je s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija pod vodstvom Chrisa Evansa sodelovala pri koncertni izvedbi Čarobne piščali. Zelo uspešno je z Big Bandom RTV Slovenija pod taktirko Žareta Prinčiča sodelovala v polscenski izvedbi muzikalov Chicago in City of Angels; z Orkestrom SNG Ljubljana je nastopila na koncertu Opera obeta, prav tako je kot solistka sodelovala pri izvedbi Pergolesijeve maše v vokalnem abonmaju Slovenske filharmonije. Leta 2008 in 2010 je na državnih tekmovanjih TEMSIG v svoji kategoriji dobila zlati plaketi, prav tako je nagrajenka mednarodnega tekmovanja »Feruccio Tagliavini« 2012. V Monteverdijevi operi Orfej, ki je bila v letu 2012 postavljena na oder s strani treh umetniških akademij, je v režiji Detlefa Soelterja pela vlogi Messagiere in La Speranze. V novembru 2012 je v operi Iolanta P. I. Čajkovskega v vlogi Laure sodelovala na koncertni turneji z Anno Netrebko, z Orkestrom Slovenske filharmonije in s Slovenskim komornim zborom. Opero so z zasedbo v živo posneli za Deutsche Grammophon. Januarja 2013 je z Orkestrom Slovenske filharmonije pod vodstvom Uroša Lajovica sodelovala pri izvedbi Das Lied von der Erde (G. Mahler).

Jaki Jurgec, bariton

Slovenski baritonist Jaki Jurgec je nastopil v več kot šestdesetih različnih vlogah, redno gostuje na opernih odrih in festivalih po Sloveniji ter v tujini. Ukvarja se tudi z režijo.

Po uspešno opravljeni diplomi na Akademiji za glasbo v Ljubljani je študij nadaljeval na eni izmed najpomembnejših italijanskih akademij Accademia Verdiana – Carlo Bergonzi, kjer je leta 2002 tudi diplomiral. Kot šipendist Wagnerjanskega društva se je izpopolnjeval v Bayreuthu in se že v času študija uveljavil v obeh slovenskih opernih hišah – v Operi SNG Maribor in SNG Operi Ljubljana.

Po zaključenem študiju je vse pogosteje gostoval in še vedno gostuje tudi na odrih v tujini. Nastopal je na številnih koncertih in predstavah po Italiji (Parma, Busseto, Oderzo, Pordenone, Ancona, Padova). Zelo odmevni so njegovi nastopi v Carmini Burani (Orff), ki jo je že večkrat izvajal v Italiji, Franciji in nazadnje tudi na Malti (Valetta). Izvedbo z Malteško nacionalno filharmonijo je posnela in večkrat predvajala njihova nacionalna televizija. Gostoval je tudi na Portugalskem (Lisbona), v Ukrajini (Kiev), na Taiwanu (Taipei, Taichung), v Avstriji, Franciji, na Hrvaškem, v Črni gori ter drugod.

Med pomembnejše vloge iz zadnjih let se uvrščajo: Ezio (Attilia), Figaro (Seviljski brivec), Silvio (Pagliacci), Alfonso (Cosi fan Tutte), Sharples (Madame Butterlfy), Falke/Frank (Netopir), Baron/Germon (Traviata), Albert (Werther), Mercutio (Romeo in Julija), Melitone (Moč usode), Schounard/Marcello (La Bohème), Dulcamara (Ljubezenski napoj), Bariton (Carmina Burana), Dapertutto, Lindorf, Coppelius, Miracle (Hoffmannove pripovedke), Tomski (Pikova dama).

Redno gostuje na mednarodnih festivalih v Sloveniji in tujini. Na Malti je reden gost Teatra Astra in festivala Victoria International Arts Festival, kjer je nastopil na številnih koncertih, kakor tudi v vlogi Schounarda (La Bohème) in v vlogi Silvia (Glumači). Zelo pomemben je bil tudi koncert operetnih arij v znameniti Burgareni Finkenstein (Avstrija).

Jaki Jurgec se poleg opernih nastopov dosti ukvarja tudi z režijo. Tako je v Italiji na festivalu Giuseppe di Stefano (Oderzo), kjer je sicer kot solist reden gost, režiral že več gala koncertov in bil tudi asistent pri režiji Verdijevega Rigoletta. Za Play opero Tokio je režiral Mozartovo Figarovo svatbo. V Sloveniji smo lahko videli več njegovih avtorskih projektov, ki so bili vedno dobro sprejeti tako pri publiki kot pri kritiki. V SNG Maribor je režiral predstavo La Bella Opera in otroško opero Kdor upa, ne odneha Vitje Avseca. Za svoja dela je prejel tudi več mednarodnih priznanj.
Dušan Topolovec, tenor

Tenorist Dušan Topolovec je od leta 1990 kot zborist – solist zaposlen v Operi SNG Maribor.

Pevsko se je izobraževal na Glasbeni šoli v Mariboru. V času Opernega studia SNG Maribor je debitiral kot solist v vlogi grofa Almavive v Rossinijevi operi Seviljski brivec ter leta 2003 postal solist Opere SNG Maribor. Od takrat je nastopil v številnih opernih predstavah, med katerimi velja še posebej omeniti prepričljivo kreirane vloge v operah, kot so Turandot (minister Pang), Hoffmannove pripovedke (Andrès, Spalanzani), Madame Butterfly (Goro, princ Jamadori), La Traviata (Gaston), Pikova dama (Čekalinski), Čarobna piščal (Monostatos), Lakmé (Hadji), Carmen (Remendado), Tosca (Spoletta), Netopir (Einsenstein), Werther (Schmidt), Rigoletto (Borsa), Norma (Flavij), I due Foscari (Barbarigo), Pagliacci (Peppe in Arlecchino), Dido in Enej (mornar), Moč usode (Trabuco), Romeo in Julija (Tybalt), naslovna vloga opere Knez Igor in številne druge.

Pel je tudi v prvič uprizorjenih opernih stvaritvah slovenskih skladateljev, kot so Krog s kredo Slavka Osterca (Vojak), Pesnik in upornik Tomaža Sveteta (Oficir), Al’ pekel al’ nebo Alda Kumarja (Pesnik), Kdor upa, ne odneha (Pusi) in Črne maske (Ecco).

Z mariborsko Opero je gostoval na Portugalskem, Japonskem, v Tajvanu in Italiji.