|
Geomorfologija
|
tarix | 06.02.2018 | ölçüsü | 32,64 Kb. | | #26751 |
|
GEOMORFOLOGIJA
UVOD V GEOMORFOLOGIJO
-
veja obče geografije, ki obravnava oblike zemeljskega površja (relief)
-
sorodni vedi sta geologija zanima nas tudi notranja zgradba Zemlje in njena kamninska zgradba in geofizika –
-
ovoj Zemlje, ki ga geomorfologija proučuje je zemeljska skorja (litosfera)
-
oblikovanost površja (relief) je pomemben geografski dejavnik – določa vrsto pokrajine: gorska, ravninska, puščavska, ledeniška, kraška, obalna
-
sile, ki oblikujejo relief delimo na:
-
notranje (endogene); sile, ki jih Zemlja sproža s svojo lastno energijo (delujejo od znotraj); delujejo horizontalno (orogeneza) in vertikalno (epirogeneza); še danes prisotne (vulkanizem, potresi)
-
zunanje (eksogene); sile, ki jih povzročajo tuja nebesna telesa (Sonce, Mesec, meteoriti) in gravitacija Zemlje; ključno vlogo igra Sonce, ki ustvarja podnebno raznolikost; material s površja odnašajo (denudacija, erozija) ali ga nanašajo (akumulacija)
-
notranje sile gradijo relief, zunanje ga podirajo
-
današnja podoba površja je le trenutno stanje in je rezultat delovanja sil v preteklosti
-
relief odločilno vpliva na ostale pokrajinske dejavnike: gorovja so meje med podnebnimi območji, vpliva na padavine, debelino prsti, način poselitve, potek prometnic, gostoto poselitve, …
NOTRANJA ZGRADBA ZEMLJE
-
notranjost Zemlje proučujemo preko kamnin (zvrtali so komaj 12 km globoko)
-
zaradi delovanja sil kamnine iz globin pridejo na površje
-
notranjost proučujemo tudi preko potresnih valov (geofizika)
-
notranjost Zemlje v grobem sestavljajo 3 plasti:
-
zgornji del plašča in skorja sestavljata litosfero
Jedro
Plašč
-
večina zemeljske mase
-
sestavlja ga tekoča magma (SiO2, Mg, Fe)
-
magma se v plašču giblje v sklenjenih krogih kot vrela juha v loncu (vertikalno dviganje in spuščanje) – premikanje litosferskih plošč, vulkanizem (vroče točke)
Skorja
-
skorja in zgornja plast plašča tvorita litosfero (kamninska plast)
-
snov v litosferi je toga na površini povsem ohlajena in trda (jajčna lupina)
-
plava na tekoči astenosferi (del plašča) in je razpokana in labilna
-
pod celinami je skorja debelejša kot pod oceani
-
sestavljena je iz dveh plasti:
-
sima; spodnja plast iz bazalta (Si, Mg)
-
sial; zgornja plast iz granita (Si, Al)
-
kontinente sestavljata obe plasti, oceansko dno je le iz sime in je tanjše (vroče točke)
ENDOGENI PROCESI
Dinamika litosferskih plošč
-
celine plavajo na plašču kot ledene kocke na vodi (2/3 pod površjem) – imajo svojo korenino; to ravnotežje imenujemo izostazija
-
celine se lahko dvigajo ali spuščajo s spreminjanjem obtežitve: epirogeneza (Finska)
-
položaj celin je labilen, premikajo se v raznih smereh (Wegenerjeva teorija)
-
litosfero sestavljajo litosferske plošče (8 večjih) - večinoma imena po kontinentih
-
poznamo tri vrste stikov litosferskih plošč:
-
konstruktivni stik
-
destruktivni stik
-
transtruktivni stik
konstruktivni stik
-
plošči se razmikata – nastaja novo površje oz. novo oceansko dno
-
območje stika imenujemo šiv, na njem se izoblikuje podmorski hrbet, po čigar sredini teče tektonski jarek
-
na dnu jarka prihaja magma na površje in se takoj ohladi (potresi, vulkani)
-
proces poteka s hitrostjo rasti nohtov, 2 cm na leto (Srednjeatlantski podmorski hrbet: razmikanje Af in J Am, Islandija)
-
tektonski jarki potekajo tudi po celinah in jih razkoljejo, dno jarka lahko zalije voda in nastanejo tektonska jezera (V Af tektonski jarek, jezero Tanganjika)
destruktivni stik
-
plošči se približujejo – tanjša tone pod debelejšo pod kotom 45° in se tali v astenosferi
-
pri taljenju se sproščajo napetosti, ki lahko sprožajo hude potrese in vulkanizem
-
na območju stika se razvije široka globel imenovana geosinklinala, ki jo lahko zalije morje (Tetis – v mezozoiku med Alpami in Indijo)
-
v geosinklinalah se nabirajo sedimentne kamnine in nafta
-
v zadnji fazi se dvigne gorovje – orogeneza
-
orogeneze so bile že v paleozoiku, zadnja je bilo v terciaru pred 10 MIO let: alpidska orogeneza: nastala so mlada nagubana gorovja - Alpe, Andi, Skalno gorovje, Himalaja (najmljša in najvišja), …
transstruktivni stik
-
plošči se drgneta ena ob drugo – nastane prelom (prelom Sv. Andreja v Kaliforniji)
-
stik pogosto spremljajo katastrofalni potresi
Potresi
-
potres je tresenje tal zaradi nenadniih sprememb v ali pod zemeljsko skorjo
-
potres povzročajo eksplozije na stiku med litosfero in astenosfero – sprožijo se ob taljenju kamnin ali zaradi gubanja in prelamljanja kamninskih plasti
-
ognjišče potresa (hipocenter) je globoko pod zemljo (večinoma 5 –30 km globoko) – na mestu, kjer vertikalni potresni valovi pridejo na površje je središče potresa (epicenter)
-
iz epicentra se širijo horizontalni potresni valovi – z oddaljenostjo od epicentra jakost potresa upada
-
glavnemu sunku čez nekaj minut sledijo popotresni sunki
-
potresi so najpogostejši na območjih mladonagubanih gorstev
-
pojavljajo se ob:
-
destruktivnih stikih litosferskih plošč
-
tektonskih prelomih
-
vulkanih
-
tektonski (90%)
-
vulkanski
-
vdorni – posledica vdorov votlin
-
potresi povzročajo vse večjo škodo, ker je pokrajina vse bolj urbanizirana
-
veda, ki se ukvarja s potresi je seizmologija – osnova so opazovalnice s seizmografi – izdelujejo seizmograme in jih proučujejo
-
cilj seizmologije je ugotavljanje ogroženosti območij - napovedovanje je težko in zavito v meglo
-
pri potresih se meri:
-
jakost; merimo s seizmogramom; 12 stopenjska lestvica
-
magnituda; določamo z ogledom škode; 9 stopenjska Richterjeva lestvica
-
učinek potresa je odvisen tudi od vrste podlage: najslabše je če hiša stoji na produ ali na stiku različnih kamnin (labilna podlaga)
-
Slovenija je potresno ogrožena – mlado nagubano gorovje, številni tektonski prelomi
-
rušilni potresi v Sloveniji: 1348 Beljak, 1511 osrednja Slovenija, 1895 Ljubljana, 1976 Beneška Slovenija, 2000? Posočje
-
po svetu so najhujše posledice v siromašnih gosto naseljenih predelih (1976 Kitajska: 250 000 mrtvih) – zelo pogosti v Turčiji, Iranu, …
-
v razvitem svetu so protipotresno dobro pripravljeni – skoraj ni žrtev: Kalifornija, Japonska; problem plinovodov
Vulkanizem
-
ognjenik (vulkan) je kraj na zemeljskem površju na katerem prihaja magma na dan in postane lava
-
lava zapusti notranjost skozi kraterje ali zem. razpoke
-
po obliki je ognjenik hrib zgrajen iz materijala, ki ga je prinesel izbruh vulkanskih produktov (lava, vulk. pepel, vulk. bombe)
-
vulkanski produkti hitro razpadajo v rodovitno prst – gosta poselitev
-
vulkani so ob stikih litosferskih plošč (Etna) ali ustvarjajo vroče točke (Havaji)
-
izbruh vulkana lahko povzroči katastrofo:
-
Vezuv 79 (Pompeji, Herkulaneum)
-
Mont Pelée 1902 (Martinique, Mali Antili – 30 000 mrtvih)
-
Krakatau 1883 (Indonezija – 30 000 mrtvih)
-
vulkanizem lahko spremlja potres in cunami
-
Islandija je najbolj tipična vulkanska pokrajina – gejziri
-
ognjenike je človek v preteklosti častil in se jim priporočal (Fudžijama, Havaji)
EKSOGENI PROCESI
-
eksogene sile so sile, ki jih povzročajo tuja nebesna telesa (Sonce, Mesec, meteoriti) in gravitacija Zemlje
-
imajo največjo moč na mlado nagubanih gorstvih (najvišja, najbolj izpostavljena)
-
o njihovem učinku odločajo:
-
položaj kamninskih skladov: skladna in neskladna pobočja
-
prelomi: ob njih se deli površja spuščajo ali dvigajo – kamnine so zdrobljene in bolj izpostavljene – po njih rade tečejo reke in nastanejo doline (Porenje, Krška dolina)
-
kamninska podlaga: bolj odporne kamnine tvorijo strme stopnje (kraški rob), osamelce (Šmarna gora), igle (ob Paki), zožitev doline
manj odporne kamnine tvorijo znižan svet: doline
-
med eksogene procese štejemo: preperevanje, denudacijo, erozijo in akumulacijo
Preperevanje
-
sončno obsevanje deluje neposredno in posredno na kamninsko podlago
-
končni produkt preperevanja je prst
-
vrste preperevanja:
-
fizikalno (mehanično)
-
kemično
-
biološko
-
mehanično preperevanje povzročajo temperaturne razlike
-
vrhnje kamnine se krčijo in raztezajo – razpokajo
-
v razpoke se ujame voda – zmrzne – poveča se volumen in pritisk – odlomi se del skale
-
glina poveča svoj volumen, če se navlaži
-
kristalizirana sol ima večji volumen kot njena raztopina
-
kemično preperevanje povzroča voda
-
korozija (raztapljanje apnenca) – nastanek kraškega reliefa, jerovica
-
luščenje – molekule vode se vrinejo v kristalno strukturo magmatskih kamnin - v tropskem gozdu nastane debela rdeča prst (prisotnost Fe); razgaljena zgornja plast prsti se strdi - laterit
-
kot koristni stranski produkti preperevanja nastanejo: glina (keramika), boksit, Fe ruda
-
biološko preperevanje povzročajo rastline
-
bakterije, alge in mahovi, ki živijo v prsti z dihanjem proizvajajo CO2 – v stiku z vodo tvori kislino – razžira kamnine
-
morski organizmi ob obali razjedajo apnenec
-
mehansko delovanje korenin
Denudacija
-
denudacija je ploskovno odnašanje prepereline (denudere = razgaliti)
-
povzročajo jo padavine – kalna voda v rekah po nalivih
-
povzroča jo lahko gravitacija:
-
premikanje grušča na gorskih pobočjih
-
povzenje prsti po pobočju (ukrivljena debla dreves)
-
počasno polzenje prepereline po nagnjenih zamrznjenih tleh v polarnem svetu (soliflukcija)
-
gorski podori, plazovi in usadi
-
najbolj izpostavljena je prst – problem golih območij brez vegetacije z malo padavinami in občasnimi nalivi (stepa, prerija, kmetijska zemlja v monsunih)
Erozija
-
erozija je omejeno hitro odnašanje prepereline oz. prsti
-
erozijo delimo glede na dejavnik:
-
rečna
-
veterna (korazija)
-
ledeniška
-
morska (abrazija)
-
posebnost je kemična erozija (korozija)
-
pogosto jo sproži intenzivno kmetijstvo – padavinska voda ali veter odnašata prst
-
nastane erozijsko žarišče (badland); razbrazdana nerodovitna mesečeva pokrajina z žlebovi in golimi rebri (flišna pokrajina v na Primorskem)
-
najbolj ogrožena območja na svetu:
-
območja puhlice (UA, RUS, Kitajska)
-
savanska in monsunska območja (Af, J Az)
-
kmetijska območja prerije (ZDA) – konturno kmetovanje (vodoravno oranje v gričevju)
-
bolj ko je pobočje strmo večji so učinki gravitacije
-
krušenje skalovja v visokogorju – grušč se nabira in nastane melišče; najpogostejša pod prepadnimi stenami; sprijet grušč imenujemo breča
-
pri nenadnem premiku zemeljskih gmot nastanejo:
-
usadi (manjša gmota se premaknele za nekaj metrov)
-
zemeljski plazovi (daljši, hitrejši in masivnejši premik)
-
skalni podori (utrga se večja gmota skalovja in zdrvi v dolino)
-
v 14. st je več zaporednih podorov pokopalo 17 vasi pod Dobračem (500 mrtvih) – posledica rušilnega potresa v Beljaku (20 000 mrtvih)
-
posebej nevarni so podori za akumulacijska jezera (dolina Vaiont 1963 – 1200 mrtvih)
-
za usade so najbolj nevarne mehke kamnine – debela plast prepereline je slabo sprijeta s podlago – ob večjih padavinah oprijem popusti (Haloze, Slov. gorice)
-
zemeljski plazovi se običajno premikajo počasi, vendar so nevarni zaradi obsežnosti – zajezijo reko, zasujejo prometnice, objekte (plazovi jalovine v rudarskih pokrajinah: Črni revir, Wales)
-
zemeljski plazovi spremljajo poplave – pojavijo se z zamikom nekaj ur ali dni
Akumulacija
-
kopičenje preperelinskega materiala imenujemo akumulacija
-
nasproten pojav od erozije
-
pojavi se, ko se zaradi manjšega padca zmanjšata nosilna moč vode in gravitacija (spodnji tokovi rek v ravninah)
-
tako kot erozijo tudi akumulacijo povzročajo različni dejavniki: reka, veter, ledenik, morje
KAMNINSKA SESTAVA
-
kamnine najlažje proučujemo v gorah, v ravninah so prekrite s debelo prstjo
-
vrhnji del zem. skorje sestavlajo tri vrste kamnin:
-
magmatske kamnine
-
sedimentne kamnine
-
metamorfne kamnine
-
osnovna gradbena enota kamnin je mineral (homogena snov)
-
kamnine so sestavljene iz enega ali več različnih mineralov
magmatske kamnine
-
nastale so iz ohlajene magme:
-
na površju (predornine)
-
pod zemljo (globočnine)
-
globočnine pridejo na površje z orogenezo ali erozijo
-
obsežna območja ki so zgrajena iz globočnin so ščiti (Skandinavija, Afrika, Kanada)
-
so najtrše kamnine, ker vsebujejo kremen
-
najbolj razširjen je granit (granum = zrno); sestavljen iz več mineralov(kremen SiO2, glinenci, sljuda, …) – uporaben v gradbeništvu (tlakovci, nagrobniki)
-
v Sloveniji redke (pohorski tonalit)
sedimentne kamnine
-
nastale so s kopičenjem in sprijemanjem usedlin (sedimentov) na kopnem ali v morju
-
na kopnem se sprijemajo
-
rečne usedline (konglomerat, peščenjak, glinenec)
-
jezerske usedline (glinenec)
-
puščavski pesek (peščenjak)
-
grušč (breča)
-
so skladovite (slojevite, plastovite)
-
prvoten položaj skladov je vodoraven – endogene sile so lahko z gubanjem spremenile položaj skladov (nagnjeni, prevrnjeni)
-
od položaja skladov je odvisna moč erozije
-
med plastmi lahko najdemo fosilna goriva: premog in nafta – v preteklosti so se mednje ujeli organski ostanki in v anaerobnih pogojih zogleneli
-
v Sloveniji sedimentne kamnine prevladujejo (apnenec, fliš, dolomit, lapor, glinenci, peščenjaki, konglomerat, …)
-
karbonatne kamnine CaCO3 so najpogostejše – nastale so v glavnem v mezozoiku z usedanjem apnenčastih organizmov v morju Tetis
-
nastala sta dolomit (v plitvinah) in apnenec (v globinah)
-
zaradi stalnega grezanja morskega dna so se nabrale v debelini 1500 m
-
fliš je nastal v času otoplitev med ledenimi dobami (terciar) – alpske ledeniške reke so nanesle v Jadransko morje pesek (plasti peščenjaka) in glino (plasti laporja – cement)
-
nepropusten, reke ki tečejo po njem na stiku z apnencem ustvarjajo kraške jame, vinogradi: Istra, Go Brda, Vipavska dolina, Brkini
-
v V Sloveniji so mehkejše sedimentne kamnine – gričevja: Slov. gorice, Haloze, Goričko
metamorfne kamnine
-
nastale so s spreminjanjem prvotnih kamnin v globinah pod vplivom visokega tlaka in temperature
-
prvotna kamnina se je v bližini magme stalila in spet strdila
-
so kristalizirane (kot magmatske) in skladovite (kot sedimentne)
-
zaradi plastovitosti so manj odporne kot magmatske čeprav imajo enako kemično sestavo
-
najpogostejši kamnini sta gnajs (preobraženi granit) in marmor (preobraženi apnenec)
-
marmor je zrnat in snežno bel – največ v Italiji in Turčiji
-
v Sloveniji sta gnajs in marmor prisotna na Pohorju, marmor zelo redek (rimski spomeniki v Šempetru)
GEOLOŠKI RAZVOJ ZEMLJE
Predkambrij
-
4,5 – 1 MLD let
-
zemeljska skorja je šele nastajala z ohlajevanjem magme
-
zametki celin zgrajeni iz magmatskih in metamorfnih kamnin
-
iz tega obdobja so ščiti: kanadski, brazilski, sibirski, afriški, …; najstarejši deli celin
-
kjer so stari deli celin ugreznjeni so nastale celinske plošče: Ruska plošča, Severnoameriška plošča; zasute so s starimi rudonosnimi usedlinami
-
pojavi se življenje
Paleozoik (stari zemeljski vek)
-
1 MLD – 200 MIO let
-
kaledonska in hercinska orogeneza (Škotsko višavje, Norveško višavje, Rodopi, Apalači)
-
črni premog
Mezozoik (srednji zemeljski vek)
-
200 MIO – 50 MIO let
-
enotna celina Pangea je začela razpadati na posamezne celine
-
v morju Tetis (med Evropo in Indijo) so se nabirali karbonatni sedimenti v debelini več 1000 m
Kenozoik (novi zemeljski vek)
-
terciar (50 MIO – 2 MIO let)
-
alpidska orogeneza (Alpe, Dinarsko gorstvo, Pireneji, Himalaja, Andi, Skalno gorovje)
-
gubanje se je končalo pred 10 MIO let, počasi se dviga še danes
-
relief v Sloveniji je star nekaj MIO let; najprej so nastale nižine, ki jih je kasneje dvignilo v današnje kraške planote – na njih najdemo ostanke starih rečnih usedlin (V. planina, Kras, …)
-
kvartar (2 MIO let – danes)
-
deli se na:
-
pleistocen (2 MIO – 10 000 let) - obdobje menjavanja ledenih in medledenih dob (najmanj 15), relief se dokončno izoblikuje, pojav človeka
-
holocen (10 000 let – danes) – ozračje se je ogrelo, T skoraj konstantna, otoplitev v zg. srednjem veku, ohladitev v novem veku - mala ledena doba (Triglavski ledenik je bil 3 x večji)
Dostları ilə paylaş: |
|
|