Tudi Hugo Aust V svojem pregledu polja raziskav realizma V literaturi z naslovom Literatur des Realismus: 3

9. 2. 2010). Za ogled mora uporabnik naložiti dodaten program za prikaz datotek. Danes se standard imenuje X3D, ki pa na spletu, najbrž zaradi spremenjenih modnih smernic, ni več pogost; (1. 2. 2010).

399 V slovenski literarni vedi je več poskusov utemeljevanja specifike slovenstva skozi tovrstno duhovno strukturo, npr. pri Borisu Paternuju, Dušanu Pirjevcu, Janku Kosu idr.

400 Francosko-slovenski slovar opozarja na cerkvene in spolne konotacije pojma skozi prevod: »delavnica, kjer žene iz župnije ali redovnice kakega samostana delajo ženska ročna dela«. Angleški »workshop«, ki je v sodobni pedagoški praksi izjemno razširjen, je splošnejši, vendar pa ga »ouvroir« ne zajema, saj ga slovar povezuje s »sestankom članov Oulipo« neposredno; (3. 2. 2010). Albert-Marie Schmidt je pobudnik spremembe imena iz Sélitex oz. S. L. E. (séminaire de littérature expérimentale) v Olipo, kasnejši Oulipo. Jean Lescure v A Brief History of the Oulipo zapiše: »Séminaire bothered us in that it conjures up stud farms and artificial insemination; ouvroir, on the contrary, flattered the modest taste that we shared for beautiful work and good deeds« (New Media Reader 173, 147).

401 Leta 2009 je Rapilly napisal še eno verzijo (Rapilly, Or érotisé (10 millions de sonnets palindromes)). Ne gre za t. i. zvočne palindrome, ki nastanejo npr. z vrtenjem magnetofonskega posnetka govora v vzvratni smeri (v projektih fonetičnih silabičnih palindromov Luca Étiennea, psevdonim Luca Périna), ampak za palindromično branje črk. O Oulipo prim. tematsko številko revije Drunken Boat v uredništvu Jeana-Jacquesa Pucela.

402 Angl. constraint.

403 »Ou« pomeni »delavnica«, »po« potencialno, »x« je spremenljivka, ki jo lahko izpolni katerikoli vidik dejanskosti (Roubaud #50).

404 Izraz se nanaša na »an intentional violation of constraints for aesthetic purposes«, izvira pa iz Lukrecove didaktično-filozofske pesnitve De rerum natura (ok. 50 pr. Kr.).

405 V okvirih Oulipo Jacques Roubaud razlikuje med »elementary pieces written according to constraints and creation that is truly literary« (Roubaud #42).

406 Princip več pogledov, »view«, je pomemben v zgodovini uporabniških vmesnikov tako s teoretičnega kot zgodovinskega vidika. Pojavi se v že prvem modernem računalniškem vmesniku sploh, 1968. v Engelbartovem NLS, nato pade v pozabo v času zgodnjega Svetovnega spleta, zdaj pa doživlja »renesanso« (Manovich, Software Takes Command 51-2; Bovcon 68-70).

407 Običajnejša je oblika »user interface«.

408 Za to razlikovanje se zahvaljujem Andruidu Kerneu.

409 Na metodološki ravni se Manovich naslanja na Michela Foucaulta, vendar predvsem na uporabni ravni gradnje genealogij kot vrst predhodništev posameznih pojavov. Manovichu seveda ne gre za radikalnost iskanja diskontinuitet v polju površine diskurzivnosti na filozofski ravni.

410 V Spillerjevem projektu pride do neobičajne kombinacije lahkotnega humorja in povezave med najbolj profanim – spamom – in najbolj vzvišenim, sonetom, kar je po Groysu vodilni princip moderne umetnosti na zahodu. Cinizem te povezave ni tako nedvoumen kot v primeru realistične reprezentacije nasilja, ker je tehno-realnost specifična. Prim. poglavji o Adornu in Groysu ter kasneje poglavje o Flusserju.

411 To je bilo bolj očitno okoli leta 2004, ko je bilo spama pravzaprav precej več kot pošte, ki je bila res namenjena uporabnikom. Projekt je nastal iz trenutka krize, ki se je bolj ali manj uspešno razrešila.

412 (4. 2. 2010).

413 »Loughing out loud«, (1. 9. 2009).

414 Pika v naslovu projekta Spam.sonnet, ki je morda zgolj na prikaz v okvirih samega dela omejen zapis temeljnega naslova Spam Sonnets, kaže z umetnostnozgodovinskega vidika na povezavo z gibanjem net.art ki je bilo v Sloveniji v poznih devetdesetih ter na prelomu tisočletja precej močno. Spiller, pa tudi Vuk Ćosić ter Jaka Železnikar, so bili pomembni akterji svetovnega net.arta (Paul 112).

415 <http://www.s-p-i-l-l-e-r.com/news> (1. 2. 2010). Osebna korespondenca z avtorjem s 6. 11. 2009.

416 Opozoriti je treba, da je realni čas (angl. real time, fr. temps réel) pomemben koncept v analizah sprememb v sodobni s tehnologijo prepredeni dejanskosti, ki ga Paul Virilio razume kot temeljno razsežnost tehno realnosti.

417 (4. 2. 2010).

418 , čas generiranja je naveden v pomanjšani tipografiji pod naslovom vsakokratnega soneta. Vejice in pike na koncih verzov doda spletni program.

419 Osebna elektronska korespondenca z 9. 2. 2009. Dosegljivo tudi na (1. 9. 2009).

420 Ključne besede, »tags«, se v nasprotju s samimi besedami nanašajo na metapodatkovno raven podatkovne zbirke.

421 Izčrpen pregled Železnikarjevih novomedijskih del do leta 2007 z obširnimi komentarji je na voljo v knjigi Narvika Bovcon Umetnost v svetu pametnih strojev.

422 V zvezi s tem so lingvistične raziskave simulacije naravnih jezikov, ki so se do sedaj izkazali za preveč kompleksne, da bi jih bilo mogoče formalizirati.

423 Neue Galerie Graz, 7. 10.–4. 11. 2001. Angl. In the Field of Letters.

424 Tudi besedilo-pokrajina. Spremenjenemu objektu ustreza drugačen prejemnik, bodisi prek taktilne (Benjamin, Baudrillard, Merleau-Ponty) potopitve s celim telesom v sistemih virtualne realnosti, kot je CAVE (Strehovec, Besedilo in novi mediji 36, 87, 44, 69-1, 185-216, 274; <http://en.wikipedia.org/wiki/Cave_Automatic_Virtual_Environment>, 4. 2. 2010), bodisi prek nomadskega oz. mobilnega kokpita (190, 207), npr. večfunkcijskega mobilnega telefona, ko prejemnik postane »gledalec-bralec-poslušalec na poti« (235). Stik z novomedijsko besedilnostjo se tako prekrije s celoto človeškega življenja v svetu, saj je naprava, kot je napredni mobilni telefon, pravzaprav neopazen vsakdanji pripomoček. Iz tega sledijo pomembne spremembe, ki posegajo celo v nezavedno gestiko. »Dejansko je [človek, ki v družbi sprejme mobilni telefonski klic] še tukaj, fizično prisoten in obdan z ljudmi iz svoje bližine, toda hkrati je tudi drugod, aktiven v kontekstu, ki mu ga je odprl 'tekst' telefonskega klica. In ta sprememba, to postavljanje v oklepaj realne bližine, se nadvse opazno izraža tudi v njegovem obnašanju, nekakšni novi koreografiji [podčrtal A. V.], ki je pred množično vpeljavo te tehnologije v sedanjosti še nismo poznali« (203). Spremembe pravzaprav usodno vplivajo na samo umetnost, ki kot novomedijska sodobna umetnost postane »ne-samo-umetnost« (Matthew Fuller) in se preseli v t. i. »vmesne prostore«: »na točkah njenih intersekcij s tehnoznanostmi, taktičnimi mediji, novo ekonomijo in novimi oblikami političnega« (181-2).

425 Sodelavci: sodelavci Matjaž Jogan, Borut Batagelj ter študentje Fakultete za računalništvo in informatiko UL Damjan Kužnar, Matic Standeker, Leon Oven, Benjamin Ambrož, Branko Pinter, Blaž Marn.