Sednicata se odr`a vo Sobranineto na Republika Makedonija, sala 1, so po~etok vo 11,00 ~asot

Aleksandar Nikolovski: Blagodaram pretsedatele, nemam dopolnitelno pra{awe, mu blagodaram na ministerot.

Trajko Veqanoski: Blagodaram i jas.

Zadovolen e od odgovorot, nema dopolnitelno prateni~ko pra{awe.

Go molam pratenikot Amdi Bajram da se proiznese po odgovorot dobien od ministerot za trud i socijalna politika na pra{aweto {to se odnesuva na isplatata na li~ni dohodi i nadomestoci na vrabotenite vo BTR Televizija odnosno soglasno ~len 43 od Delovnikot da go iskoristi pravoto da postavi dopolnitelno prateni~ko pra{awe vo traewe od tri minuti.

Ima zbor gospodinot pratenik Amdi Bajram, povelete.

Amdi Bajram: Za moeto prateni~ko pra{awe baram vo pismena forma da mi se odgovori. Seu{te go nemam dobieno i }e zamolam za ponatamu da go dobijam vo pismena forma.

Trajko Veqanoski: Blagodaram.

Vie go dobivte odgovorot napismeno.

Amdi Bajram: Molam.

Trajko Veqanoski: Ve}e go dobivte odgovorot napismeno. Po toa treba{e da se proiznesete dali ste zadovolni ili ne ste.

Amdi Bajram: Go nemam primeno. I }e baram vo pismena forma povtorno da mi se dade.

Trajko Veqanoski: Dobro. Blagodaram.

Prodol`uvame ponatamu. Nema dopolnitelno prateni~ko pra{awe.

Go molam pratenikot gospo|a Flora Kadriu da se proiznese po odgovorot dobien od ministerot za lokalna samouprava na pra{aweto {to se odnesuva na problemite so koi se soo~uvaat op{tinite vo Republika Makedonija odnosno soglasno ~len 43 od Delovnikot da go iskoristi pravoto da postavi dopolnitelno prateni~ko pra{awe vo traewe od tri minuti.

Ima zbor gospo|ata pratenik Flora Kadriu, povelete.

Flora Kadriu: Ne sum zadovolna od odgovorot {to go dobiv, me|utoa, imajki predvid deka koga imame dopolnitelni pra{awa, toga{ imame i dopolnitelen odgovor koj {to e identi~en so prvenstveniot odgovo ri zatoa jas nema da postavam dopolnitelno prateni~ko pra{awe, imajki go predvid moeto iskustvo. Blagodaram.

Trajko Veqanoski: Blagodaram.

Nema dopolnitelno prateni~ko pra{awe.

Prodol`uvame ponatamu.

Go molam pratenikot Tome ^ingovski da se proiznese po odgovorot dobien od ministerot za pravda na pra{aweto {to se odnesuva na sporot za denacionalizacija za del od imotot na "Treska" AD "Mebel" vo ste~aj odnosno soglasno ~len 43 od Delovnikot da go iskoristi pravoto da postavi dopolnitelno prateni~ko pra{awe vo traewe od tri minuti.

So ogled deka ne e tuka gospodinot Tome ^ingovski, prodol`uvame ponatamu.

Go molam pratenikot Marjan~o Nikolov da se proiznese po odgovorot dobien od minsiterot za pravda na pra{aweto {to se odnesuva na vra}awe na zarobenite devizi na na{ite gra|ani koi po raspa|aweto na porane{na Jugoslavija ostanale vo bankite vo Republika Srbija odnosno soglasno ~len 43 od Delovnikot da go iskoristi pravoto da postavi dopolnitelno prateni~ko pra{awe vo traewe od tri minuti.

Ima zbor gospodinot pratenik Marjan~o Nikolov, povelete.

Marjan~o Nikolov: Blagodaram pretsedatele.

Pra{aweto se odnesuva kako na{ite gra|ani koi imaat zarobeni devizi vo bankite koi po raspa|aweto na porane{na Jugoslavija ostanaa vo Republika Srbija, }e mo`at istite da si gi povratat.

Odgovorot koj {to e dobien od strana na Ministerstvoto za finansii poka`uva deka sostojbata e zaglavena poradi nezainteresiranosta na Republika Srbija. Jas nemam dopolnitelno pra{awe, samo bi apeliral za {to pogolema inicijativnost od na{a strana da se najde re{enie i na{ite gra|ani koi {to imaat zarobeni devizi po raspa|aweto na porane{na dr`ava Jugoslavija vo bankite vo Republika Srbija da se re{i. Blagodaram.

Trajko Veqanoski: Blagodaram i jas.

Nema dopolnitelno prateni~ko pra{awe, prodol`uvame ponatamu.

Soglasno ~len 40 od Delovnikot na Sobranieto na Republika Makedonija pratenicite za postavuvawe na prateni~ki pra{awa pismeno go izvestija pretsedatelot na Sobranieto 24 pred odr`uvaweto na sednicata. Vo dogovor so koordinatorite na prateni~kite grupi, pratenicite na dene{nata sednica }e postavuvaat prateni~ki pra{awa spored utvrdeniot redosled koj e podelen na koordinatorite na prateni~kite grupi.

Pred da premineme na postavuvawe na prateni~ki pra{awa, ve potsetuvam deka soglasno ~len 39 stav 3 i 4 od Delvonikot na Sobranieto na Republika Makedonija pratenikot mo`e da postavi najmnogu tri pra{awa vo traewe od 10 minuti, a ima pravo da se proiznese dali e zadovolen od odgovorot vo traewe od tri minuti.

Soglasno ~len 43 od Delovnikot na Sobranieto na Republika Makedonija pratenikot {to go postavil pra{aweto po dobienito odgovor ima pravo da postavi dopolnitelno pra{awe vo traewe od tri minuti.

Preminuvame na postavuvawe na prateni~ki pra{awa.

Spored redosledot koj e utvrden na koordiancija, prv za postavuvawe na prateni~ki pra{awa e gospodinot Andrej Petrov, povelete.

Andrej Petrov: Blagodaram pretsedatele, po~ituvan premier, ~lenovi na Vladata, kolegi pratenici, pretstavnici na mediumite da ve pozdravam.

Moeto prvo pra{awe go upatuvam do pretsedatelot na Vladata. Prvo }e go obrazlo`am, a potoa i }e go formuliram.

Site onie koi o~ekuvaa nekakov cirkus deneska na ovaa sednica od opozicijata kapi so Dedo mraz i komi~na atmosfera, }e mora da gi razo~arame. Socijal demokratskiot sojuz ne e podgotven za toa vo uslovi na katastrofalna ekonomska situacija. Vo zemjata glad, siroma{tija, nevrabotenost, apatija, razo~aranost. Skromni Novogodi{ni trpezi, otsustvo na novogodi{no raspolo`enie kaj na{iot narod. Na nekolku ~asovi sme od momentot koga }e se zboguvame od starata 2009 godina i }e ja pre~ekame Novata godina.

Starata 2009 godina koja treba {to e mo`no pobrzo da ja zaboravime. Za nekoi od rabotite ~ovek ne znae dali da pla~e ili da se smee. Site tie ne{ta bea del od ambientot koj go kreira{e na{ata Vlada. Toj ambient e vidliv i denes. Kako poinaku da se tolkuva ovaa sednica na 31.12. koga nasekade gra|anite se pdogotvuvaat za do~ek na Novata 2010 godina. Se raboti za lo{o re`irana sapunica. Ova {to odi na televizija [ekerezad mo`e voda da i nosi, ovaa `elba vladina da poka`e deka na{ata Vlada raboti 24 ~asa 7 dena vo nedelata. Za ovaa seriozna posvetenost koja se pove}e se razotkriva od gra|anite e obi~na farsa so `elba samo da se ostane na vlast. Neka sudat gra|anite, tie davaat vlast, tie zemaat vlast. Kaj niv ve}e ne pominuva ovie mnogu rabotat od Vladata, ama rabotata nikako da trgne, a za toa e vinovna opozicijata na ~elo so Branko Crvenkovski.

Da ve potsetam gospodine pretsedatele za mnogu pobanalni povodi odlo`ivme dve od prethodnite tri sednici na Parlamentot za prateni~ki pra{awa. Bidejki e kraj na godinata red e da ka`eme kako ja ispra}ame. Godinata ja ispra}ame so 14 iljadi teksilni rabotnici isterani od rabota i nekolku iljadi otpu{teni od industrijata i metalurgijata. Imame poni`eni stopanstvenici. Nema ni{to pove}e da ka`am, samo }e ve upatam na skandalozniot primer na reket na firma za da se napravi kontra usluga na druga firma {to imavte mo`nost da go vidime site, pa i vie gospodine premier i toa javno. Vlezete vo koja bilo firma, vo koj bil du}an, }e vi potvrdat deka nikoga{ ne bilo vaka. Vakov ara~, vakva globa, vakov pritisok nemalo. Zaklu~okot od lu|eto, ne znam dali vi go soop{tuvaat va{ite sorabotnici. Tie velat vo eden glas, go preteraa.

Godinava ja zavr{uvame i so razo~arani zemjodelci, lozari, sto~ari, mlekoproizvoditeli. Ama zatoa, spored Evropskata komisija imame neproduktivni buxetski tro{ewa, koi namesto renesansa, dovedoa do siroma{tija i topewe na so maka za{tedenoto od generacii i generacii.

Godinava ja zavr{uvame i so haos vo obrazovanieto. Godinata zavr{uva a nie nemame u~ebnici za 4-to i 7-mo oddelenie, ama zatoa imame 96% sredno{kolci zapi{ani na fakultet. Za nekolku godini, bidejki fabriki ne se otvoraat }e imame magistri i doktori na nauki koi pod dogovorni uslugi, omilena stavka vo Buxetot }e ~istat ulici, ili pak }e begaat na gurbet kako vo minatoto, ostavajki gi semejstvata bez svoite najbliski da im se raduvaat na slika.

Za javnata administracija i partiskata vojska vo nea da ne zboruvam jas, go napi{a svoeto mislewe Evropskata komisija, za brojnite otpu{tawa od rabota na profesionalci na centralno i na lokalno nivo vo op{tinite, mo`am samo da im ka`am deka sega koga im e najte{ko SDSM im e tuka.

Vo zdravstvoto nikoga{ ne bilo polo{o. Ne daj Bo`e ~ovek da se razbole, ama zatoa sproveduvame tender za slednata godina za medicinska oprema po ceni dvojno pogolemi od onie na proizvoditelite da dobieme skapa medicinska oprema. Nezadovlni se i gra|anit ei zdravstvenite rabotnici. Haosot so vakcinaciite ja prelea ~a{ata na trpenieto. Ne o~ekuvaat novi ceni na strujata, na parnoto, tuka e televizijata i ovie smetki, se odi nagore gospodine premier, samo `ivea~kata odi nadolu. Slu{ame v~era deka so zadocnuvawe, no va{iot najblizok sorabotnik veli deka novi merki protiv krizata }e bidat potrebni, deka platite }e bidat zamrznati, a novi vrabotuvawa ni za isprazneti mesta nema da ima. E pa kako da izdr`at lu|eto gospodine premier, otkrite ja formulata. Za makedonskite gra|ani Dedo mraz ste vie. I tuak site drugi se vo dlaboka senka. Sega ja imate totalnata vlast, centralna i lokalna i nikoj ne mo`e da vi bide vinoven. Duri ni bezli~nata figura koja ja smestivte vo pretsedatlskata foteqa. Poka`ete doblest, namesto ovaa sobraniska sednica vo nevreme, koga site se posveteni na vrednostite koi preku bro{irite gi proklamirate, namesto da gi slu{ate onie koi vi rekle deka vaka treba da bide se, za da se vidi deka rabotite, ajde zaedno vo duhot na edinstvoto na koe se povikuvate da odime kaj ste~ajcite vo Kumanovo, da gi ~ueme nivnite `elbi za Novata godina. Ne gi slu{ajte onie koi denes vo va{a ~es, Sveti Nikola go pravat dr`aven praznik, a utre kog a}e padnete od vlas, a toa }e se slu~i, nema ni na telefon da vi odgovaraat. Tie se samo poltroni koi gi imalo i }e gi ima. Za sre}a, denes se site kaj vas, nie od niv se oslobodivme. Da se obideme da im pomogneme na onie na koi im e najpotrebno, na lu|eto koi te{ko `iveat.

Moeto pra{awe e sledno: premiere dali ste spremen namesto na ovaa sednica na koja namesto da im pomognme na gra|anite, go tro{ime vremeto tuka vo Sobranieto, da odime direkno kaj lu|eto na koi im sme im najpotrebni, da odime kaj nekoi od ovie kategorii, da razgovarame za nivnite problemi i kako 2010 godina da im bide polesna. Odberete vie.Dali ste~ajcite, dali nekoja druga grupa na lu|e, da odiem vedna{. Odgovorete so da ili so ne, nemojte pismeno, bidejki pismeniot odgovor }e dojde predocna.

Moeto vtoro pra{awe go upatuvam isto do pretsedatelot na Vladata na Republika Makedonija, a motivirano e od ne{to {to v~era ja vxa{i makeodnskata javnost. Ustavniot sud raboti partiski. Ustavniot sud donese katastrofalni odluki vo minatata i vo prethodnite godini, ~isto politi~ko partisko motivirani i tie se svesni zaradi toa i zaradi toa verojatno imaat gri`a na sovest.

Svesni li ste gospodine premier {to izgovorivte.

Moeto pra{awe e do kade }e odi va{ata namera za ru{ewe i pritisok na instituciite. Se raboti za Ustaven sud na Republika Makedonija. Sekade vo svetot ustavnite sudii imaat avtonomija, nivnite odluki Vladata mo`e ili ne mora da bide nezadovolna, no ne gi komentira.

Za objektivnosta i za rabotata na sudstvoto ne e bitno {to misli Vladata i premierot za niv. Tolku e podobro sudstvoto kolku Vladata e ponezadovolna, a kolku gra|anite se pozazdovolni od odlukite na sudot, bidej}i sudot e poslednata institucija koja im ovozmo`uva na lu|eto da bide ispravena nepravdata koja eventualno nekoj od dr`avnite organi im ja nanesuva. Do kade mislite so ovaa namera site institucii vo dr`avata da gi VMRO-zirate i kolku e se potrebno vreme za celosna VMRO-zacija na instituciite. Toa e vtoroto pra{awe.

Tretoto pra{awe go upatuvam isto taka do pretsedatelot na Vladata na Republika Makedonija, a se raboti za edna tema koja e omilena kaj makedonskata Vlada, a temata se vika ara~. Pra{aweto od prilika bi go obrazlo`il vaka:

Koj }e ja objavi ~estitkata {to }e ja dobijat 550 iljadi semejstva, dali da go napravite vie toa tuka, od sobraniskata govornica, ili da go storam jas.

Soglasno Zakonot za personalen danok, site zemjodelci koi rabotat dopolnitelna dejnost treba da dostavat popolneto barawe za pau{alno oddano~uvawe i prijavata da ja podnesat. Zakonot e od januari 2009 godina, obrascite za cela ovaa rabota bea izgotveni okolu 20 dekemvri. Zna~i, lu|eto imaa 10 dena da dostavat prijava za pau{alno oddano~uvawe, site tie koi pokraj zemjodelieto imaat nekoja druga rabota sokoja se bavat, a takvite se vo golem broj.

Moeto pra{awe e, ne smetate li deka toa e direktno udirawe po xebot na gra|anite. Ne mo`ete na 550 iljadi semejstva da im ispora~ate zakonska kazna od 500 evra, toa za tie semejstva e mnogu, koe treba da go platat samo zaradi toa {to 10 dena imaat rok da go prijavat zemji{teto koe eventualno go poseduvaat. Zatoa gospodine premier namesto da go pravite ova, podobro e na gra|anite da im objasnite zo{to toa pred Nova godina, sli~no, so ista logika kako i ovaa sednica denes, treba na gra|anite da im se ispora~a Novogodi{na ~estitka koja }e gi udri so 500 evra po xebot. Tie semejstva toa treba da go znaat, a rokot od 10 dena koj im e daden za da go napravat toa e ne{to {to seriozna Vlada i seriozen odnos ne treba da go dozvolat.

U{te edna{ da go povtoram pra{aweto, dali vie }e ja objavite novogodi{nata ~estsitka do tie 550 iljadi semejstva, spored statisti~kite podatoci, ili toa treba da go napravi nekoj drug. Toa e spored zakonot koj e donsen vo januari. Toa e ne{to na {to treba da odgovorite.

Na krajot, kolegi pratenici, ~lenovi na Vladata, pretsedatele na Vlada, pretsedatele na Sobranieto, bi sakal da vi posakam mnogu zdravje i semejna sre}a. Na profesionalen plan bi sakal na Vladata i na premierot da mu pora~am da se podgotvat za zaminuvawe od vlasta, bidej}i rabotite se menuvaat, a po obi~aj onie koi se na vlast posledni doznavaat kako se dvi`at rabotite. Blagodaram.

Trajko Veqanoski: Blagodaram i jas.

Gospodinot Andrej Petrov postavi tri prateni~ki pra{awa i site tri se do premierot na Vladata na Republika Makedonija.

Po odnos na prvoto pra{awe odgovor }e dobieme od pretsedatelot na Vladata na Republika Makedonija, gospodinot Nikola Gruevski, povelete.

Nikola Gruevski: Blagodaram za pra{aweto na po~ituvaniot pratenik.

Sakam da mu ka`am na pratenikot deka Vladata so sviot svoj kapacitet i vo ovaa ve}e na krajot na svoeto izminuvawe, godina, i vo prethodnite godini, dava{e maksimalni napori da napravi se {to e vo na{a mo} da ja podobrime sostojbata koja prethodno ja nasledivme. Prethodno nasledivme mnogu raboti za koi vie govorevte gospodine Petrov, vo va{eto izlagawe. Kako da ste zaboravile koj gi napravi ste~ajcite vo Republika Makedonija, kako da ste zaboravile koj ja napravi 38% nevrabotenost {to ja nasledivme, pa odvaj sega ja spu{tivme na okolu 32%. Kako da ste zaboravile koj ja napravi taa, kako {to ka`avte, partiska vojska vo javnata admninistracija, kako da ste zaboravile koj go donese zdravstvoto vo vakva situacija kakva {to e sega, pa sega morame da kupuvame tolku oprema koja ne se nabavila pred 20 godini itn. Taka {to, gospodine Petrov zvu~ite kako da ste vlegle vo SDSM pred nekolku meseci i deka ne znaete ni{to {to prethodno ostavi kako nasledstvo, taa partija koja denes ja zastapuvate.

U{te edna{ }e vi potvrdam, nie kako Vlada so site na{i napori i sevkupniot kapacitet, vo ovie godini na deluvawe davame maksimum da go ispolnime toa {to go vetivme pred gra|anite, i ne slu~ajno u{te vo prvite nedeli od na{eto rabotewe gi namalivme danocite na najnisko mo`no nivo za da im pomogneme na kompaniite da rabotat so poniski tro{oci, da im ostanat pove}e pari za tekovno rabotewe i za investicii so koi }e otvorat novi rabotni mesta. U{te od prvite nedeli i prvite meseci pa do den denes rabotime so namaluvawe na mnogu birokratski proceduri {to gi nasledivme. Golem del od niv gi promenivme, no ni ostanaa u{te mnogu. Gi namalivme i pridonesite za zdravstvo, za penzisko osiguruvawe, se so cel da mu pomogneme na privatniot sektor da se razvie, da investira i da otvora novi rabotni mesta. Pravime mnogu ~ekkori koi treba{e da se napravat vo po~etokot na 90-tite godini, dodeka va{ata partija, za `al, se zanimava{e so kriminalnata privatizacija vo toj period, dodeka va{ata partija go sozdava{e pak koj opqa~ka iljadnici gra|ani vo Republika Makedonija. @alam koga ka`uvate edna vakva crna slika, go ka`uvate toa kako da se sozdalo sega. Naprotiv, se od toa {to go spomnavte e nasledeno i pravime maksimum napori toa nasledeno kolku {to e mo`no da se namaluva, da se reducira i ~ekor po ~ekor da se podobruvaat rabotite.

Koristite situacija na svetska ekonomska kriza koga site dr`avi vo svetot zapadnaa vo ekonomska kriza za da ka`ete deka Vladata e taa koja slabo rabotela i zatoa sme imale vakvi rezultati kako {to imame ovaa godina, a zaboravte deka drugite dr`avi vo Evropa, so isklu~ok na edna ili dve, imaat daleku polo{i ekonomski rezultati o.g. Gi zaboravate i ocenkite na MMF koj ka`a deka Republika Makedonija najdobro se sna{la ovaa godina. To~no e deka ima lu|e koi imaat mnogu problemi i nie sme vo sekojdneven kontakt so takvi lu|e. Na{ite sredbi so razni gra|ani, zdru`enija i drugi grupacii koi imaat problemi, vie gi do`ivuvate kako predizborna kampawa i cvrsto veruvate deka se sretnuvame so tie lu|e, deka utre }e imame izbori. Nie sekoga{ koga sme vo mo`nost se sre}avame so takvi lu|e i grupi, sekoga{ koga mo`eme pomagame, ne mo`eme sekoga{, se razbira, gi ima i mnogu, gi ima i so mnogu te{ki idlaboki problemi, na nekoi mo`e pobrzo da im se pomogne, za nekoi e potrebno vreme, za nekoi se potrebni pove}e analizi, pove}e rabota i sozdavawe na pove}e uslovi za da im se pomogne.

]e povtoram, vo kampawata pred izborite nie vetivme deka }e re{ime mnogu problemi. Tie problemi gi navedovme vo na{ata programa i golem del od tie problemi {to gi vetivme, gi re{avame ili gi re{ivme. Del seu{te gi nemame re{eno, no rabotime na toa. Isto taka vetivme deka }e se potrudime da re{ime problemi {to gi nemame veteno i na toa rabotime. No, ne vetuvame deka }e go re{ime sekoj problem vo dr`avata {to e sozdaden pred nas. Davame maksimum da re{ime {to e mo`no pove}e problemi i za razlika od ona {to go re{ava{e va{ata partija koga be{e na vlast, rabotite se mnogu poinakvi i mnogu podobri. Nie se soo~uvame so problemite i }e prodol`ime da go pravime toa. Nie sme Vlada koja e izbrana od gra|anite i nema da se oddeli od toa. I ponatamu, kolku vie da veruvate deka nie toa go pravime za da organizirame predvremeni izbori, nie }e prodol`ime da biedeme prisuti, da gi sledime problemite od blisku, da gi sledime rabotite od teren sekoga{ koga toa e mo`no i sekoga{ koga mo`eme da re{ime del od niv }e go pravime toa. Ne vetuvame deka sekoj problem }e go re{ime, no davame maksimum da go re{ime sekoj problem {to vo dadeniot moment mo`eme da go re{ime.

Trajko Veqanoski: Blagodaram i jas.

Dali pratenikot e zadovolen od odgovorot odnosno dali saka da postavi dopolnitelno prateni~ko pra{awe. Ima zbor pratenikot Andrej Petrov, povelete.

Andrej Petrov: Blagodaram.

Ne sum zadovolen od odgovorot na premierot i bi sakal da formuliram dopolnitelno pra{awe.

Dali ova {to sega go ka`uvate, ste podgotveni namesto tuka, da odime i da im go ka`ete toa na ste~ajcite pa tie da ka`at kako i {to bilo i vo ~ie vreme nastanalo, a ne nie tuka da debatirame me|usebe i da polemizirame.

Inaku, da ve potsetam gospodine premier.

Vo poslednite 11 godini vie ste 7 godini na vlast, 3,5 godini ste premier, 4 godini bevte minister vo Vladata. Ve}e ~etvrta godina vo kontinuitet terate mandat kako premier i lu|eto od vas o~ekuvaat da gi re{avate problemit ena gra|anite, ne da se povikuvate deka ne{to ne ~inelo prethodno.Zatoa {to ne{to ne ~inelo prethodno, zatoa i nastanale promenite. Zatoa {to ne se pravi mnogu toa da se promeni, zatoa povtorno }e nastanat promenite.

Inaku, okolu nekoi brojki {to gi ka`avte, rekovte od 38% nevrabotenosta ste ja namalile na 32%.

Ako imame predvid deka ima 9000 studenti koi gi zapi{uvate 96%, gi prefrlate vo studirawe vedna{, ako 20 iljadi novi vraboteni ima vo administracijata, spored procenki, kako ja re{avate nevrabotenosta, koja fabrika se otvori, kade lu|eto se vrabotija, koj e noviot kapacitet koj e otvoren kade lu|eto se vrabotija.

Go spomnavte TAT. Da ve potsetam na Svedmilk, vo ~ie vreme be{e. I toa be{e vo vreme na SDSM? Zboruvam za primer koj e sega sozdaden, za ne{to {to zasegna golem broj na lu|e. Lu|eto zemaa krediti, lu|eto se zadol`ija i sega se ostaveni na cedilo.

Isto taka, ona {to go ka`uvate okolu danocite, deka ste gi namalile danocite, deka svetskata kriza ne zafatila, kako toa svetskata kriza vi odgovara za da pokriete deka vo ovaa godina rabotite vo dr`avata ne odat dobro, a onie dve godini koga i globalno ekonomijata vo svetot ode{e dobro, vie gi prika`uvate kako dve najdobri godini na makedonskata Vlada. Vo istoto vreme i globalno ekonomijata ode{e dobro, imavte povolni uslovi. Istoto i sega so svetskata kriza. Ili pak da zboruvam za va{ata proekcija na 5,5% rast vo uslovi koga znaevte deka imavme kriza pred nas i na izjavite na nekoi ministri vo Vladata deka taa svetska ekonomska kriza ne samo {to nema da bide hendikep tuku }e bide od }ar za gra|anite na Republika Makedonija i za stopanstvoto. Blagodaram.

Trajko Veqanoski: Blagodaram i jas.

Pratenikot Andrej petrov ne e zadovolen od odgovorot i ima dopolnitelno prateni~ko pra{awe.

Odgovor na dopolnitelnoto prateni~ko pra{awe }e dade gospodinot Nikola Gruevski, povelete.

Nikola Gruevski: Blagodaram.

Prvo, gospodine Petrov, vo 2006 godina koga dojdovme vo Vladata po~navme so na{eto rabotewe i po dve godini organiziravme predvremeni parlamentarni izbori. Na tie izbori, posle dve godini rabotewe, gra|anite, ste~ajcite, nevrabotenite, vrabotenite i site gra|ani na Republika Makedonija ka`aa {to mislat za ova {to vie go govorite i }e go ka`at pak i na narednite izbori, zatoa {to nie prodol`uvame so istoto tempo i so maksimalni napori da rabotime na podobruvawe na problemite.

Vtoro, velite deka 2007 godina i 2008 godina bile najdobri ekonomski godini zatoa {to vo svetot odelo najdobro. Jas }e ve potsetam deka vo svetot najdobri godini bea 2004 i 2005 koga kaj nas ba{ ne odea najdobro rabotite, a }e ve potsetam kako be{e vo svetot vo 90-tite godini koga tuka se prave{e kriminalnata privatizacija, koga se kr{e{e embargoto, koga imavme po 9 - 10 milioni dolari stranski direktni investicii, dodeka vo cela Isto~na Evropa ima{e po 500 milioni i nad toa. Toa bea zlatnite godini vo svetskata ekonomija koga tuka na vlast be{e SDSM, no kaj nas ne bea zlatni. Toga{ be{e kriza i bez kriza. Sega barem ima Svetska ekonomska kriza, pa velime kriza e i kaj nas. Vo vremeto vo svetot koga ima{e najgolem napredok na ekonomijata, kaj vas ima{e odnosno vo Republika Makedonija koga vie bevte na vlast, ima{e kriza.

I kone~no, vo va{eto izlagawe spomnavte deka sme sakale ne{to da odglumime, deka sekade, site denes se podgotvuvale za do~ek na Nova godina, a nie sme rabotele. Ne e taka gospodine Petrov. Tie {toimaat obvrski si rabotat. Vo va{ata matrica stoi deka denes moralo site da se podgotvuvame za do~ek. Ima vreme i za do~ek, ima vreme i za se. 31 dekemvri e raboten den i treba da si go odrabotime ~esno i po{teno, a ne da se prepukuvame dali trebalo ili netrebalo, dali nekoj sakal da poka`e deka raboti ili ne saka. 31 dekemvri e raboten den vo Republika Makedonija. Odete vo bolnica }e vidite lu|eto rabotat. Odete vo policija, lu|eto rabotat. Odete vo privatnite firmi, lu|eto rabotat. Lu|eto si gi brkaat rabotite i obvrskite i nemojte od ova da pravite cirkus deka nie sme sakale ne{to da poka`eme ili ne sme sakale da poka`eme. Po redosledot na ne{tata denes, e posleden ~etvrtok vo mesecot i soglasno toa zaka`ana e sednicata na Parlamentot. [to, treba{e nie da otka`eme i da ka`eme nie }e slavime na 31 cel del, od sabajle do ve~er. Nemojte taka gospodine Petrov, ne gi karikirajte rabotite.