Kazalo razred – umetnostno 1 razred

8. RAZRED

UMETNOSTNO BESEDILO
DESA MUCK

HČI LUNE
TRIVIALNA LITERATURA: gre za ceneno, umetniško manjvredno zvrst literature.

ZNAČILNOSTI:

-ustvarjanje umetnega sanjskega sveta

-beg pred resničnostjo

-kopičenje dražljajev (erotika, nasilje,…)

-značajsko poenostavljene osebe

-neizviren jezik

-srečni konec

JANEZ MENART

PAŽ
Srednjeveška balada (križarska vojna, smrt, pogreb).

ZAPOREDNA RIMA:

kdaj a

mlaj a

ni b

mudi b

TONE PAVČEK

TOŽBA
METAFORA ali PRENOS pomeni rabo besede v prenesenem pomenu.

SVOBODNA RIMA:

pogovarja a

dedom b

očetom b

kmetom b

cvetom b

nebom b

zarja a

pogovarja a

NIKO GRAFENAUER

ŽIVLJENJE
Življenje – POOSEBITEV ali PERSONIFIKACIJA

npr.: Življenje tako živi, da ga je zmeraj manj (življenje poosebi – pripiše mu človeške lastnosti).

PRESTOPNA RIMA:

živi a

manj b

polzi a

dan b

SOGLASNIŠKI STIK ali ALITERACIJA je ponavljanje istega soglasnika na začetku dveh ali več zaporednih besed.

npr.: …med prsti polzi…

SAMOGLASNIŠKI STIK ali ASONANCA je ujemanje samoglasnikov na koncu dveh ali več verzov.

Delimo jo v tri skupine:

-MOŠKA ASONANCA (en samoglasnik – živi - lebdi),

-ŽENSKA ASONANCA (dva samoglasnika – razsipa - hipa),

-TEKOČA ASONANCA (trije samoglasniki – asonanca - sonata).

FRANCE PREŠEREN

POVODNI MOŽ
Prva slovenska umetna balada, srednje dolga lirsko-epska pesem, ki ima zasnovo, zaplet, vrh, razplet in razsnovo.

PODOBNOGLASJE ali ONOMATOPOIJA je posnemanje glasov v naravi.

npr.:

So brž pridrvili se črni oblaki, zasliši na nebu se strašno gromenje…

}

11. kitica je slikanje viharja

ANADIPLOZA je zadnja beseda ponovljena na začetku naslednjega verza.

npr.: ______ nobene

nobene ______.

ANAFORA je ponavljanje besed na začetku zaporednih verzov.

npr.: ne boj se _______, že Uršika zala _________,

ne boj se _______. že Uršika zala _________.

STOPICA: amfibrah u – u
Od ne|kdaj le|pe so Lju|bljan|ke slo|ve|le…

u – u u – u u – u u – u

Balada ima 3 dele:

1. Urška, 2. ples, 3. ples Urške in Povodnega moža.

VALENTIN VODNIK

DRAMILO
Narodno prebudna domoljubna pesem – pesem, ki izpoveduje ljubezen do domovine in naroda.

ALPSKA POSKOČNICA je stalna kitica iz štirih amfibraških verzov. Pogosta v ljudskem pesništvu, značilna za Vodnika.

MOŠKA RIMA – enozložna (npr. morjé – redé)

ŽENSKA RIMA – dvozložna (npr. glávé – postave)

ANTON AŠKERC

NAJLEPŠI DAN

SPREMENJEN BESEDNI RED ali INVERZIJA: obrnjeni besedni red.

npr.: snubaču on tretjemu stisne roko

ZAPOREDNA RIMA

leži a

kleči a

trije b

srce b

tri c

govori c

FRANCE PREŠEREN

UVOD H KRSTI PRI SAVICI
Epska pesnitev iz leta 1836, posvečena tragično umrlemu prijatelju Matiju Čopu (utonil v Savi).

Ima 2 dela – UVOD, KRST

VALJHUN je na strani kristjanov, ČRTOMIR pa nekristjanov.
UVOD sestavlja: 10 kitic (položaj, razmere)

7 kitic (Črtomirjev govor)

9 kitic (epilog – posledice)

1. Črtomir je z vojsko obkoljen. 2. Primanjkuje hrane. 3. Govor Črtomira. 4. Črtomirova vojska doživi poraz.

homoreska/ prispodoba (22. + 23. kitica) pretiravanje ali prispodoba (9. kitica)

STOPICA: jamb u –

Valj|hun, sin Kaj|ti|ma|ra, boj kr|va|vi…

u – u – u – u – u – u

VERIŽNA RIMA:

krvavi a veru b stavi a marsikateru b Korotani a jezeru b	} TRIVRSTIČNA KITICA – TERCINA
	ALITERACIJA: …svetlim soncam sužni dnovi STOPNJEVANJE: …se strašni boj, boj, mesarsko klanje,…

FRANCE PREŠEREN

TURJAŠKA ROZAMUNDA
1. Gostovanje na Turjaškem gradu.

2. Rozamunda se zaroči z Ostrovrharjem.

3. Pevec oceni Rozamundino lepoto.

4. Rozamunda pošlje Ostrovrharja nad Turke.

5. Ostrovrhar izpolni naročilo.

6. Ostrovrhar se zaljubi v Lejlo in se z njo poroči.

7. Rozamunda odide v samostan.
Epska-pripovedna pesem – ROMANCA

To je pesem španskega izvora, ki opeva boje in ljubezni plemstva. Je vedrejša kot balada. Poznamo zgodovinske, ljubezenske, junaške romance.

STOPICA: trohej – u
Hrast sto|ji v tur|jaš|kim dvo|ri…

– u – u – u – u

ŽENSKA ASONANCA

snubače – igrače (8. in 18. verz)

NI RIME!!
IVAN TAVČAR

VISOŠKA KRONIKA

Zgodovinski roman, napisan v obliki KRONIKE. Ima 14 poglavij in epilog, v katerih Izidor Kalan opisuje dogodke iz svojega življenja v časovnem zaporedju. Istočasno opisuje tudi družbeno življenje iz 2. polovice 17. stol. in v začetku 18. stol. v Škofji Loki.

Osrednje osebe so:

-oče Polikarp Kalan

-sin Izidor Kalan (pripovedovalec)

-Jurij

-Agata
ROMAN je dolgo prozno delo. Razdeljen je na več poglavij, ki zajemajo daljše časovno obdobje. Glavna oseba je prikazana v raznih situacijah, tudi veliko drugih oseb. Prikaže značilnosti kraja, časa. Dogajanje je zapleteno.

Poznamo:

-viteške,

-zgodovinske,

-ljubezenske,

-družinske,

-socialne…

LEV NIKOLAJEVIČ TOLSTOJ

STAREJŠI BRAT

Romanopisec – VOJNA IN MIR, ANA KARENINA,

TRILOGIJA O LASTNI MLADOSTI

POVEST – srednje dolga pripoved, nastopajočih oseb je manj kot v romanu, pripovedovanje preprosto, konec srečen.
ČRTICA – krajše pripovedno delo. Pripoveduje o enem dogodku. V njej je malo nastopajočih oseb. Pomembni so opisi razpoloženj.
SLIKA – spada med črtice, je kratka pripoved o eni osebi. Opis dogodka je realističen. Avtor je v njej prisoten kot priča dogajanja. Po dolžini sodi med črtico in novelo.

JANKO KERSNIK

MAČKOVA OČETA
Mojstra slike sta Ivan Tavčar in Janko Kersnik. Tudi Mačkova očeta je slika. Dogodek je izjemen, opisovanje realistično, vsebuje velik časovni razpon, nastopa malo oseb, dogajanja je malo. V zgodbi je udeležen neposredno tudi avtor. Mačkov oče je posebnež, pri njem prevlada razum nad čustvi, vse obnašanje pa je posledica revščine, golega boja za obstanek.

SIMON JENKO

PO SLOVESU
ZGRADBA: trivrstična, štirivrstična, povezuje ju samostojni verz

ZAPOREDNA RIMA:

gore a

polje a

obstal b

obdal b

ANTON TOMAŽ-LINHART ŽUPANOVA MICKA

}

PRVA SLOVENSKA KOMEDIJA

VESELOIGRA ali KOMEDIJA je igra z veselo vsebino. Komično se zaplete, srečno razplete, osebe so smešne zaradi govora, obnašanja,… Hoče zabavati, vzgajati,…

TONE PARTLJIČ

MOJ ATA, SOCIALISTIČNI KULAK
Med sodobnimi zvrstmi komedije je zelo pogosta SATIRA. Ta posmehljivo, zabavljivo kritizira človeške lastnosti ter družbene ali politične razmere. Satira je tudi komedija Moja ata, socialistični kulak.

8. RAZRED

NEUMETNOSTNO BESEDILO
POGOVOR
V pogovoru sodelujeta najmanj dve osebi. Menjavata se v vlogi govorca in poslušalca. Zato jima pravimo kar sogovorca.

Pogovor, v katerem sogovorca usklajujeta svoji mnenji, je pogajalni pogovor.

Pogovor, v katerem skuša eden od sogovorcev pripraviti drugega do določenega dejanja in ga pri tem prepričuje, je prepričevalni pogovor.

Pogovor, v katerem se izmenjujejo vprašanja in odgovori, je raziskovalni pogovor.

Posebna vrsta javnega raziskovalnega pogovora je intervju; to je besedilo, v katerem sodelujeta spraševalec (novinar) in vprašani (intervjuvanec). Če spraševalec sprašuje vprašanega o njegovem življenju, gre za pogovor o življenju osebe.

Intervjuji so objavljeni v časopisih, revijah, na radiu in televiziji.

SLENG uporabljajo enako stari sogovorci, predvsem najstniki, ni pa primeren za rabo v vseh okoliščinah sporočanja.

Za sleng so značilne besede, prevzete iz tujih jezikov.

JEZIKOVNE DRUŽINE
Sorodni jeziki spadajo v isto jezikovno družino.

V Evropi je več jezikovnih družin – največje med njimi so:

-germanska

-romanska

-slovanska

Slovenščina spada v slovansko jezikovno družino – med južne slovanske jezike.

Večina evropskih jezikov izvira iz indoevropščine.

VRSTI BESEDIL

SUBJEKTIVNO BESEDILO OBJEKTIVNO BESEDILO

(v besedilu so izražena mnenje, (v besedilu niso izražena

počutje, čustva,… sporočevalca) mnenje, počutje, čustva,…

sporočevalca)

Glede na TRAJANJE DEJANJA oz. na GLAGOLSKI VID so glagoli

DOVRŠNI NEDOVRŠNI

(poimenujejo dejanje z (poimenujejo dejanje z

omejenim trajanjem neomejenim trajanjem

npr.: pridelati, spregovoriti) npr.: pridelovati, govoriti)

PRIPOVED O ŽIVLJENJU OSEBE
Sporočevalec navaja pomembne pretekle dogodke iz življenja te osebe, in sicer v resničnem časovnem zapovrstju, zato je v besedilu precej časovnih prislovov (npr. nato), ali prislovnih določil časa (npr. leta 1794). Glagoli so v pretekliku.

Pripoved o življenju osebe je subjektivno besedilo.

REKLAMA
Je besedilo, s katerim želi sporočevalec vplivati na naslovnika, da bi kupil njegov izdelek ali uporabil njegovo storitev. Pri tem uporablja take besedne in nebesedne prvine (npr. fotografije), ki pritegnejo naslovnikovo pozornost in vzbudijo prijetna čustva.

VRSTI BESEDIL

UMETNOSTNO NEUMETNOSTNO

(besedilo, ki vsebuje domišljijske, (besedilo, ki vsebuje

nepreverljive podatke in nima resnične, preverljive

praktičnega namena) podatke in ima praktični

namen)

SESTAVA STAVČNEGA ČLENA
iz ene polnopomenske besede			iz več polnopomenskih besed
goli stavčni člen			zloženi stavčni člen
	iz enakovrednih besed				iz neenakovrednih besed
	priredno zloženi stavčni člen				podredno zloženi stavčni člen

PODREDNO ZLOŽENA POVED



GLAVNI STAVEK ODVISNI STAVEK

(npr. Kupi sok, če boš žejna.) (dopolnjuje samo en

del glavnega stavka

npr. Kupi sok, če boš

žejna.)

ODVISNIKI

OSEBKOV ODVISNIK dopolnjuje povedek glavnega stavka s podatkom o vršilcu njegovega dejanja.

Vprašalnica: kdo/kaj + povedek glavnega stavka.

Kdor je pogumen, naj zapleše prvi.

osebkov odvisnik glavni stavek

Kdo naj zapleše prvi?

PREDMETNI ODVISNIK dopolnjuje povedek glavnega stavka s podatkom o vsebini njegovega dejanja ali o tem, komu/čemu je dejanje namenjeno… zato je zanj več vprašalnic, npr. koga/kaj + povedek glavnega stavka, koga/česa + povedek glavnega stavka, komu/čemu + povedek glavnega stavka…

Obljubila si mi, da mi boš pomagala.

glavni stavek predmetni odvisnik

Kaj si mi obljubila?

KRAJEVNI ODVISNIK dopolnjuje povedek iz glavnega stavka s podatkom o kraju njegovega dejanja.

Vprašalnice: kam/kje/kod… + povedek glavnega stavka.
Šla je tja, kamor si je že dolgo želela.

glavni stavek krajevni odvisnik

Kam je šla?

ČASOVNI ODVISNIK dopolnjuje povedek iz glavnega stavka s podatkom o času njegovega dejanja.

Vprašalnica: kdaj + povedek glavnega stavka.
Kadar imam čas, berem knjigo.

časovni odvisnik glavni stavek

Kdaj berem knjigo?

NAČINOVNI ODVISNIK dopolnjuje povedek iz glavnega stavka s podatkom o načinu njegovega dejanja.

Vprašalnica: kako + povedek glavnega stavka.
Odšla je, ne da bi se poslovila.

glavni stavek načinovni odvisnik

Kako je odšla?

VZROČNI ODVISNIK dopolnjuje povedek iz glavnega stavka s podatkom o vzroku njegovega dejanja.

Vprašalnica: zakaj + povedek glavnega stavka.
Ker je bil bolan, je ostal doma.

vzročni odvisnik glavni stavek

Zakaj je ostal doma?

NAMERNI ODVISNIK dopolnjuje povedek iz glavnega stavka s podatkom o namenu njegovega dejanja.

Vprašalnici: čemu/s kakšnim namenom + pov. gl. stavka.
Uči se, da bi znal.

glavni stavek namerni odvisnik

S kakšnim namenom se uči?

POGOJNI ODVISNIK dopolnjuje povedek iz glavnega stavka s podatkom o pogoju njegovega dejanja.

Vprašalnica: pod katerim pogojem + pov. gl. stavka.
Če bi sijalo sonce, bi odšel v hribe.

pogojni odvisnik glavni stavek

Pod katerim pogojem bi odšel v hribe?

DOPUSTNI ODVISNIK dopolnjuje povedek iz glavnega stavka s podatkom o kljubovanju oviri njegovega dejanja.

Vprašalnica: kljub čemu + povedek glavnega stavka.
Kljub poslušanju, si ni ničesar zapomnil.

dopustni odvisnik glavni stavek

Kljub čemu si ni ničesar zapomnil?

PRILASTKOV ODVISNIK ne dopolnjuje povedka iz glavnega stavka, temveč katero drugo besedo v glavnem stavku.

Vprašalnice: kateri/kakšen/koliko/čigav + ustrezna beseda iz glavnega stavka.
Zemljo grejejo žarki, ki jih oddaja sonce.

glavni stavek prilastkov odvisnik

Kateri žarki?

PREGLEDNICA ODVISNIKOV

Ime odvisnika	Podčrtovanje	Krajšave	Vprašalnica	Vezniške besede
Osebkov		os. odv.	Kdo ali Kaj?	kdor, kar, kdo, ali, da, kako,…
Predmetni		predm. odv.	Koga ali česa? Komu ali čemu? Koga ali kaj? Pri kom ali pri čem? S kom ali s čim?	kogar, kar, da, ali, kaj, kod, če,…
Krajevni		kr. odv.	Kam, kje kod?	kjer, kamor, koder, odkoder, do koder,…
Časovni		čas. odv.	Kdaj, do kdaj?	ko, kadar, dokler, kar, od kdaj, medtem ko,…
Načinovni		nač. odv.	Kako, na kakšen način?	ne da, kakor, kakor da, da, ko da,…
Vzročni		vzr. odv.	Zakaj?	ker, ko, ki,…
Namerni		nam. odv.	Čemu, s kakšnim namenom?	da, da bi,…
Pogojni		pog. odv.	Pod katerim pogojem?	če, aki, ko, da,…
Dopustni		dop. odv.	Kljub čemu?	čeprav, četudi,…
Prilastkov		pril. odv.	Kakšen, kateri, čigav?	ki, kateri, da, kaj, kam, kot, kakor,…

OPIS POSTOPKA
Koraki/faze so našteti v pravilnem časovnem zapovrstju. Glagoli so v sedanjiku, in sicer v obliki 3. ali 1. osebo množine (npr. pražijo/pražimo) ali 2. osebo ednine (npr. pražiš); lahko so tudi v velelniku (npr. praži/pražite) – tako besedilo imenujemo navodilo za delo. Pred naštevanjem korakov/faz postopka so pogosto navedeni pripomočki za delo (npr. sestavine, orodje,…).

PISANJE BARV

Če je predmet večbarven, pišemo imena barv z vezajem (npr. rumeno-rjav = rumen in rjav).

Če je predmet enobarven, pišemo ime barve skupaj ali narazen (npr. sivorjav ali sivo rjav = rjav z odtenkom sive).

Če odtenek njegove barve lahko v čim primerjamo, pišemo ime barve narazen (npr. peščeno siv = siv kot pesek).

TRI PIKE
So ločilo, s katerim zaznamujemo nedokončano poved (npr. Ti očeta do praga …) ali nedokončano besedo (npr. Prejmi pozdrave in polj…). V prvem primeru jih pišemo levo in desno nestično, v drugem pa levo stično.

RAZLAGA NASTANKA POJAVA



katere vrste zakaj nastane kaj povzroči

je pojav in

katere lastnosti

ima

DEFINICIJA

Definicija je iz treh delov:

-iz definiranega pojma (npr. UNESCO),

-iz nadpomenke (npr. je ustanova),

-iz navedenih lastnosti definiranega pojma (npr. ki skrbi za ohranjanje svetovne kulturne in naravne dediščine).

NASVET STROKOVNJAKA

Je besedilo, v katerem se strokovnjak odziva na prošnjo ali vprašanje bralca/poslušalca časopisa/revije/radia televizije/medmrežja, in sicer o tem, kako ravnati npr. pri negi bolnika, domače živali ali rastline, pri vzgoji otroka…

ZAHVALA
URADNA ZAHVALA je besedilo, s katerim naslovniku, s katerim smo v neenakovrednem odnosu, izrekamo svojo hvaležnost za to, kar je storil za nas. Uradna zahvala je lahko ustna ali pisna.

Pisna uradna zahvala ima naslednje dele:

IME, NASLOV PISCA _KRAJ, DATUM PISANJA_

IME IN NASLOV NASLOVNIKA

NASLOV BESEDILA____
VSEBINA

POZDRAV__

PODPIS____

VEZNIKI
So besede, ki povezujejo stavke (npr. Pojdi k tabli in mi prinesi kredo) in besede (npr. ravnatelj in učitelji) ter izražajo logična razmerja (npr. vzrok, posledico, pogoj,…).

Pred veznikom, ki povezuje stavka, po navadi stoji vejica (npr. Poravnaj torbo, da se ne bo kdo spotaknil). Znotraj večbesednih veznikov vejice ne pišemo (npr. Medtem ko je Peter pisal, je Ana malicala).

VEJICA
Kadar kaj naštevamo v stolpcih, lahko napišemo na koncu vsake enote vejico ali pa je ne napišemo. Če vejice napišemo, moramo za zadnjo enoto napisati piko. Če naštevamo daljše enote (npr. povedi), lahko namesto vejice napišemo podpičje.

POSEBNA RABA VEJICE
Mmm, kako je okusno! Kako je okusno, mmm!

Tilen, pridi h kosilu. Pridi h kosilu, Tilen.

Ne, tega ti ne bom povedal! Tega ti ne bom povedal, ne!
Zbudi se, Matjaž, lepo vreme kliče!